Pravljica o Ostržku, ki jo je leta 1870 napisal italijanski pisatelj Carlo Collodi in je vse od svojega nastanka vir navdiha za različne predelave, se tokrat vrača k svojim koreninam. Kot oživljeni kos lesa je metafora za čarovnijo lutkovne umetnosti. "Najprej je le kos lesa, ki pa se skozi predstavo razvija in pridobiva nove lastnosti," je na današnji novinarski konferenci povedal Spiazzi.

"Nekoč je bil en ... Kralj! bodo takoj rekli moji mali bralci. Ne, otroci, zmotili ste se. Nekoč je bil en kos lesa. Tako se začne Collodijev potepuški roman. Prav z napako in s kosom lesa se začne tudi naša predstava. Lutkarjev kovček z orodjem, stare lutke in tiste, ki so bile pravkar oblikovane, postanejo naš oder in naši liki," je ponazoril.

Po njegovih besedah je eno od sporočil Ostržka, da napake niso nujno nekaj slabega; pogosto so edini način, da življenje bolje razumemo in se spreminjamo. "Ostržek je hotel postati človek in je zato moral narediti tudi nekaj napak. Napake so nekaj človeškega," je dejal.

Iz zgodbe so odstranili vse moralne nauke iz 19. stoletja in ohranili le njeno bistvo. Zato to ne bo klasična upodobitev znane pravljice. "Želim si, da bodo otroci in starši po ogledu te predstave šli domov z veliko vprašanji, ne odgovori. To je namreč bistvo gledališča - da spodbuja ljudi k preizpraševanju, razmišljanju," je še povedal Spiazzi, ki je izvorno iz Italije, poklicno pa je že vrsto let dejaven v različnih državah, od Belorusije in Estonije do Poljske in Avstrije.

Z igralcem LGM Miho Bezeljakom sta sodelovala že v Senu kresne noči. Tokratni delovni proces sta začela z obiskom stare mizarske delavnice in zbiranjem lesenih predmetov, ki igrajo v predstavi glavno vlogo. Obenem so uporabili lutke znanega mariborskega oblikovalca lutk Antona Jezovška (1905-1992), ki so jih našli v zbirki LGM. Čeprav so nekatere že precej dotrajane, so jih poskušali uporabiti v trenutnem stanju.

Ostržkov glas ustvarja igralec s pomočjo posebnega pripomočka, ki so ga poimenovali žvižga. "Ob prevajanju pravljice v predstavo smo želeli uporabiti čim manj besed, da bi bil v ospredju predvsem jezik predmetov," je pojasnil režiser. S tem so si tudi olajšali pripravo predstave v treh različnih jezikih in gostovanja - prvo se že kmalu napoveduje v Avstraliji.

Kostum za Bezeljaka, ki je historičen oziroma iz časa, ko je bila zgodba napisana, je izdelala kostumografka Mojca Bernjak, lektorica je Metka Damjan, lutke in scensko opremo sta pomagala oblikovati Primož Mihevc in Darka Erdelji. Mojster luči je Miljenko Knezoci.