Rigoletta je Verdi ustvaril po naročilu beneške operne hiše La Fenice, ki je za čas karnevala leta 1851 želela uprizoriti opero serio. Skladatelj je k sodelovanju povabil libretista Francesca Maria Piaveja, s katerim je pred tem ustvaril že več skupnih del. Za snov je izbral delo Victorja Hugoja Kralj se zabava, ki ga je ocenil kot eno največjih dram tistega časa, doživela pa je ostro kritiko vsebine, saj izpostavlja nemoralnost kralja.
Gledališče je predloženo temo sprejelo, a ne brez pomislekov predvsem zaradi burnih reakcij, ki jih je Hugojeva predloga doživela pri prvi uprizoritvi leta 1832 v Parizu. Libretist je po skladateljevem osnutku v celoti napisal besedilo s prvotnim naslovom La maledizione (Prekletstvo), cenzorji pa so izvedbo opere s tem naslovom zaradi domnevne nemoralnosti in obscenosti zgodbe prepovedali. Po predelavah so jo krstno izvedli marca 1851 v Benetkah.
Premieri so hitro sledile uprizoritve na drugih italijanskih odrih in v tujini. Po oceni glasbenih zgodovinarjev je Verdi s to opero uspel doseči umetniško zrelost. Z njo je začrtal ustvarjalno obdobje, za katerega sta značilna večja muzikalna doslednost in močnejši individualni značaj v primerjavi s katerokoli opero njegovih italijanskih predhodnikov. Verdijeva melodika je izrazitejša, tudi orkester ima pomembnejšo vlogo.
Rigoletto je danes del železnega repertoarja, njegov najbolj znani del pa je arija La donna e mobile, ki je kot izjemno spevna zaslovela tudi med beneškimi gondoljerji. V Ljubljani so ga, kot piše v festivalski knjižici, prvič uprizorili novembra 1896.
V genovski operni hiši Carla Feliceja ga je postavil režiser Rolando Panerai, dirigent je Gianluca Marciano. Naslovno vlogo nepremišljenega dvornega norčka je prevzel italijanski baritonist Leo Nucci, ki je zaslovel prav kot interpret Verdijevih likov. Samo v vlogi Rigoletta je nastopil več kot 400-krat.
Debutiral je kot Figaro v Rossinijevem Seviljskem brivcu leta 1967, z isto vlogo je leta 1975 solistično nastopil tudi v milanski Scali. Sledila je kariera, ki ga je vodila na vse pomembnejše operne odre in salzburški festival, kjer je bil reden gost, ter do sodelovanj z imeni, kot so Herbert Von Karajan, Luciano Pavarotti, Joan Sutherland in Placido Domingo.