Po besedah umetniške direktorice festivala Alje Predan želijo Borštnikovo srečanje približati širšemu občinstvu, tudi mladim, ki sicer vedno redkeje zahajajo v gledališče.
S tem namenom so pripravili poseben sklop predstav za mlade, imenovan Generacije, za študente in dijake so uveljavili poseben popust pri nakupu vstopnic, nekatere predstave pa bodo tudi preselili na mladim bolj znane lokacije, kot so na primer študentski prireditveni center Štuk, prenovljeno Lutkovno gledališče, amfiteater Druge gimnazije in oder Prve gimnazije.
Mlade bi radi pritegnili tudi v ustvarjanje festivala, zato so za ves čas Borštnikovega srečanja v Maribor povabili študente in profesorje Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), ki bodo na Štuku in v multimedijskem središču Kibla odigrali osem svojih produkcij.
Na festivalu bodo dejavni tudi študentje mariborske filozofske fakultete. Prostovoljke in prostovoljci bodo pomagali na vseh področjih, imeli pa bodo tudi svoj program Literatura na cesti. Na različnih lokacijah v središču Maribora bodo širšemu občinstvu kulturo približali s krajšimi literarno-ambientalnimi dogodki, na katerih bodo predstavljali slovenske umetnike.
"Atraktivnost lokacije in zanimivo dogajanje, ki ga ne bo moč spregledati, bosta spodbudila številne mimoidoče, da se bodo dogodkov udeležili ter tako izvedeli nekaj novega in drugačnega o slovenskih avtorjih," pojasnjujejo organizatorji.
Pri predstavitvah je poudarek na uporabnih in atraktivnih dejstvih, glavnino projekta pa predstavljajo recitacije, upodobitve in bralni dogodki. Prvi sklop Ko kipi oživijo že poteka, in sicer od 15. do 18. oktobra in predstavlja izbrane slovenske literarne umetnike, ki so v preteklosti delovali v Mariboru. Drugi sklop Sodobni romarji bo potekal med 19. do 22. oktobra in se osredotoča na izbrane prejemnike pomembnejših nagrad na področju kulture v lanskem in letošnjem letu.
Tretji sklop, ki bo na vrsti 23. oktobra, pa so poimenovali Mariborske zgodbe, saj bo skozi pripoved razgrinjal mariborsko zgodovino - od pohorskih vil in velikanov, ki so pomotoma izgubili Pekrsko gorco, do pogumnih krojačev, ki so z velikim naporom rešili Maribor pred napadom Turkov.
"S tem, ko bo festival razpršen po različnih lokacijah v mestu, upam, da bo Maribor lahko s polnimi pljuči srkal ta festival in da bodo na prireditve zašli tudi tisti, ki jih doslej ni bilo," je pojasnila Predanova.