Uprizoritev Je že konec? po navedbah ustvarjalcev vzame koncept konca sveta kot izhodišče za premišljanje, kakšne priložnosti nam ponuja okvir časovnega pritiska.
"Fokus se tako iz prihajajoče apokalipse, ki ostaja v polju nedefiniranega, a je zagotovo obarvana z distopičnim zeitgeistom današnjega časa, premakne na soočanje s kompleksnimi notranjimi svetovi, namesto v spekulativni futurizem pa zaide v svet sanjskih podob. V turbulentnem obdobju najstništva in zgodnje odraslosti je vsakdanje življenje pogosto obremenjeno z družbenimi in individualnimi pritiski, medtem ko prihajajoči konec dogajanje na odru spremeni v priložnost za tiste skrite želje in najgloblje strahove, ki jih je morda težko izreči kar tako," sporočajo iz Momenta.
Avtorji idejne zasnove so Ariel Doron, dramaturginja Maša Radi Buh in režiserka Nika Bezeljak.
Projekt je koprodukcija društva Moment Maribor in Lutkovnega gledališča Maribor in je nastal s posebno mislijo na starostno skupino starejših od 12 let, torej v obdobju odraščanja. "Predstav zanje v gledališčih načeloma primanjkuje. Uprizoritveni postopki morajo za ta leta vijugati v vmesnem in uravnoteženem prostoru med dvema ekstremoma; ta publika je že prestara za izrazito didaktične postopke, a pogosto še premlada za nekatere težje teme, ki so že bližje odraslemu svetu," pojasnjujejo v Momentu.
Odrski material izhaja iz procesa improvizacije, v katerem je avtorska ekipa izhajala iz nizov trenutkov pred koncem; tako je nastajalo tudi besedilo. V ospredje je postavljena najstniška izkušnja soočanja z realnimi stiskami, ki so prevedene v paleto različnih sodobnih gledaliških postopkov, od poigravanja z mehčanjem četrte stene in interaktivnimi elementi predstave, do komičnih situacij ter surrealističnih sekvenc.
Vizualno-scenografska komponenta je osnovana okrog ideje DIY estetike v kombinaciji s priljubljenimi znanstveno-fantastičnimi in fantazijskimi uspešnicami pretočnih vsebin, ki se odraža tako skozi scenografijo, sestavljeno iz vsakdanjih predmetov, ki jih lahko najdemo v domači kleti, kot tudi v lutkovnih objektih.
Likovna podoba in tehnologija sta delo Monike Pocrnjić, pod oblikovanje svetlobe, prostora in zvoka pa se podpisujejo Andrej Firm, Gašper Torkar in Gašper Bohinec.