Slavnostna govornica na odprtju slovenskega paviljona bo ministrica za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Asta Vrečko.
Zvočna sled nevidne hiše temelji na malo znani epizodi evropske zgodovine: začasni leseni džamiji, ki jo je leta 1917 postavila Avstro-ogrska vojska v Logu pod Mangartom blizu slovenske severozahodne meje. Namenjena je bila bošnjaškim vojakom, ki so se med prvo svetovno vojno borili na soški fronti, delovala pa je kot del vojaške infrastrukture cesarstva. Projekt preoblikuje pozabljeno arhitekturno sled v prostor poslušanja, refleksije in ponovnega premisleka zgodovine. Kustosinja slovenskega paviljona je Nataša Petrešin-Bachelez.
Na uradnem seznamu letošnjega bienala je sto nacionalnih predstavitev, so pa v ponedeljek organizatorji sporočili, da na bienalu ne bo sodeloval Iran. Že tedne je sicer predmet razprave sodelovanje Rusije na bienalu. Zaradi odločitve organizatorjev, da je Rusiji dovoljeno sodelovanje, je konec aprila tudi odstopila mednarodna žirija. Še pred odstopom je sicer žirija sporočila, da ne bo obravnavala tistih držav, kateri voditelji se na Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC) soočajo z obtožbami zločinov proti človeštvu.
Sredi marca pa je skoraj 200 udeležencev bienala z odprtim pismom izrazilo nasprotovanje sodelovanju Izraela. Kampanjo vodi skupina Art Not Genocide Alliance (ANGA), mednarodno združenje umetnikov, kuratorjev, pisateljev in umetnostnih delavcev.
So se pa organizatorji v luči odstopa žirije in trenutnih mednarodnih geopolitičnih razmer odločili tradicionalno slovesnost s podelitvijo nagrad ob začetku bienala odpovedati. Podelitev nagrad bo tako 22. novembra ob zaključku bienala, ko bodo podelili zlata leva za najboljšega udeleženca letošnje razstave z naslovom In Minor Keys (V molovskih tonskih načinih) in za najboljši nacionalni paviljon po izboru občinstva.