Zupančič je prvo vidnejšo vlogo odigrala leta 1970 v filmu Oxygen Matjaža Klopčiča, kmalu zatem je odigrala že tudi prvo glavno, Marijano v filmu Mrtva ladja Rajka Ranfla. Z upodobitvijo Presečnikove Mete v Klopčičevem Cvetju v jeseni je postala simbol hrepenenja po ljubezni, življenju, svetu.
Ker se nikoli ni zadovoljila z vlogami, v katerih bi zgolj zabavala in ugajala, je v filmskem prostoru nekdanje Jugoslavije ustvarila bogat in raznolik opus, v katerem je mogoče najti kostumske filme (Strah, Dediščina), priredbe literarnih predlog (Draga moja Iza, Christophoros), družbenokritične projekte (Krč, Dih), mladinske filme (Maja in vesoljček, Na planincah), komedije (Moj ata socialistični kulak, Dečko koji obećava) in celo partizanski ep (Igmanski marš).
Z veseljem je sprejemala tudi vloge v nizkoproračunskih avtorskih projektih, kakršna sta bosanski film Klopka in srbski Pejzaži u magli, je društvo zapisalo v utemeljitvi.
Pred podelitvijo nagrade bodo v kinoteki predvajali celovečerni igrani filmi Christophoros v režiji Andreja Mlakarja, ki ga je za to priložnost izbrala nagrajenka. Zupančičeva je nedavno prejela tudi najvišje državno odlikovanje - zlati red za zasluge.
Društvo slovenskih režiserjev nagrado, ki se imenuje po slovenskem filmskem in gledališkem igralcu Bertu Sotlarju, podeljuje dvakrat letno, izmenjaje igralki in igralcu. Doslej so jo prejeli Štefka Drolc, Miha Baloh, Ivanka Mežan in Radko Polič.