Ljudožerci so verzna drama enega najpomembnejših slovenskih literarnih in gledaliških ustvarjalcev iz druge polovice 20. stoletja Gregorja Strniše (1930-1987). Njegov slog in tudi ustvarjalni nazor določa izvirna modernistična uporaba ljudske poezije, njegove pesniške drame - poleg Ljudožercev predvsem pogosto uprizarjane Žabe in Samorog - in pesniške zbirke pa predstavljajo velike mejnike v slovenski modernistični dramatiki in poeziji, so zapisali v mariborskem gledališču.
Čeprav ima njegovo delo v slovenski literarni zavesti nesporno visok status, pa se po navedbah SNG Maribor zdi, da drami Ljudožerci še vedno ni bila priznana njena prava veličina - navkljub trem odličnim uprizoritvam, ki jih je vse režiral Mile Korun, ob vsaki pa iznašel novo režijsko videnje.
"Razlog za to je verjetno radikalnost drame, ki slovenstvo problematizira prek motiva kanibalizma, najbolj drastičnega in odvratnega zločina v človeškem svetu. Verjetno pa tudi kompleksnost uprizorjenega sveta in dramske strukture, s katero ga Strniša upodablja," je poudarila umetniška direktorica Drame SNG Maribor Diana Koloini, ki je pri predstavi tudi dramaturginja.
"Drama je izrazito slovenska, obenem pa tudi svetovljanska, saj prek osrednjega motiva uprizori križišče svetov: narodnostnih, političnih, pa tudi metafizike in konkretne stvarnosti, vulgarnosti in poezije. Ta velikopotezna freska, katere dogajanje je postavljeno v čas druge svetovne vojne, pa obenem srhljivo prepričljivo govori o svetu, v kakršnem živimo danes," je še dodala.
Režiserja Ivico Buljana je pri Ljudožercih najbolj vznemirjalo dejstvo, da avtor na nekonvencionalen način meša svet živih in mrtvih, s čimer ustvarja fantastično žanrsko zgodbo. "Fascinira me, da so bili Ljudožerci napisani v sedemdesetih letih, a odlično funkcionirajo še danes, saj je v njih moč prepoznati podobnosti s sodobnimi filmskimi žanri," je povedal za gledališki list.
"Strniša Ljudožerce obravnava kot Pasolinijev sodobnik. Piše jih s pozicije potrošništva. Slednje je zanj večji problem, zato temelje fašizma prepoznava v potrošniški družbi. Strniša pripoveduje zgodbo o Pajotu, ki s poslom začne kot mali obrtnik, a s postopnim kopičenjem človeškega mesa kmalu preseže lastno produkcijo in se tako transformira v sodobnega kapitalista, tajkuna," je še dodal režiser.
Scenograf je Aleksandar Denić, kostumografinja Ana Savić Gecan, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, koreografinja Tanja Zgonc. Igrajo Jurij Drevenšek, Peter Boštjančič, Miloš Battelino, Vladimir Vlaškalić, Alojz Svete, Ksenija Mišič, Mateja Pucko, Nika Rozman, Ana Urbanc, Viktor Meglič, Irena Varga, Kristijan Ostanek, Mirjana Šajinović, Eva Kraš in Matevž Biber.