"Naša vizija je ekskluzivne prostore napolniti s kakovostno umetnostjo," je na današnji novinarski konferenci povedala organizatorka umetniških vsebin v Kulturni četrti Minoriti Ksenija Repina.
Nov kulturni center med Lentom in osrednjo mariborsko tržnico je začel nastajati pred več kot desetimi leti, ko je občina obnovila vrsto let prazen in propadajoč nekdanji minoritski samostan ter vanj naselila Lutkovno gledališče Maribor (LGM). Sledila je obnova sosednje Minoritske cerkve, ki zdaj služi kot glasbeno in razstavno prizorišče, nedavno pa se je občina lotila še obnove Vojašniškega trga z delno rekonstrukcijo srednjeveškega zidu ter obnovo Sodnega stolpa in objekta Tri babe, v katerem je zdaj info točka, kmalu pa naj bi tam zaživel tudi Lutkovni muzej.
Organizacijsko bo območje s skupno petimi prizorišči del javnega zavoda LGM, ki je že doslej poleg stavbe nekdanjega samostana upravljal Minoritsko cerkev, zunanji avditorij in Sodni stolp, ki je bil pred obnovo pod okriljem Narodnega doma Maribor.
Zdaj bo za program v celotnem kompleksu, razen lutkovnega gledališča, skrbela posebna ekipa, za kar bo občina po besedah podžupanje Alenke Iskra zagotovila tudi dodaten denar. "Povezovati, prepletati in nadgrajevati je naše glavno vodilo," je povedala Repina.
Dosedanji dogodki, kot na primer Letni kino Minoriti in koncerti Festivala Lent, bodo še naprej tu, a se jim bo po njenih besedah pridružil nadgrajen program skozi vse leto, s še več koncerti, razstavami, vodenimi sprehodi, okroglimi mizami in drugimi dogodki. "Želimo, da je to ne samo prizorišče, ampak stičišče ljudi," je povedala.
V objektu Tri babe, kjer bo lutkovni muzej, bo tudi gostinski lokal, za katerega še iščejo najemnika. "Vztrajamo, da mora biti v sozvočju s programom," je pojasnila podžupanja Iskra.
Projekt prenove Vojašniškega trga s Sodnim stolpom in nekdanjo hladilnico, kjer so uredili Muzej najstarejše trte, vezan na Hišo Stare trte in Pokrajinski muzej Maribor, je stal 6,8 milijona evrov, od tega je bilo 4,8 milijona evropskih sredstev. Skupno vsa vlaganja na tem območju, vključno z novim lutkovnim gledališčem, presegajo 20 milijonov evrov.
Župan Saša Arsenovič je spomnil, da je bilo to območje vrsto let zanemarjeno, s propadajočimi in zaraščenimi stavbami in zaparkiranimi površinami, zdaj pa "postaja del kulturne mestne transverzale".
Dodal je, da je občina pristopila k urejanju območja že v času nekdanjega župana Franca Kanglerja, ko je sem preselila lutkovno gledališče, v prihodnje pa bo novo podobo dobilo tudi nabrežje Drave na Lentu z novo brvjo, ki bo omogočila lažji prehod ljudi med obema bregovoma reke. Verjame, da bo ta del mesta z vsem tem dobil novo kakovost, kultura pa možnost nadaljnjega razvoja in privabljanja širših občinstev.
Kulturna četrt Minoriti bo uradno zaživela 5. novembra z vodenim sprehodom po prizoriščih, okroglo mizo na temo prenove, predstavo Drava pa še kar teče... in koncertom Fed Horses. Preddogodek bo že ta petek s koncertom Aka Neomi v Minoritski cerkvi.
Vsa prizorišča so sicer že odprta in imajo svoje programe. "Prav zaradi tega smo se odločili, da pripravimo mesec Kulturne četrti Minoriti kot presek realnega dogajanja, ki se tukaj že dogaja," je pojasnila Repina. "Že doslej se je tu mešalo več producentov in s temi sodelovanji nadaljujemo tudi v prihodnje, hkrati pa prinašamo nove vsebine in povezovanja z novimi producenti, tudi izven Maribora in Slovenije," je dodala.
Povezovanje z lutkovnim gledališčem ocenjuje kot zelo ugodno, saj bodo lahko na primer pomagali promovirati lutkovne predstave za odrasle, obenem pa z lutkovnim gledališčem stopajo v stik z novimi občinstvi. "Lutkovno gledališče predstavlja prvi stik otrok z umetnostjo in s Kulturno četrtjo Minoriti lahko zapolnjujemo vrzeli, ki nastajajo znotraj gledališkega občinstva," je povedala.