Pri tokratni razširjeni različici Carmine Burane, ki je na odru ljubljanske Opere zaživela že leta 2017, je po besedah ustvarjalcev nova približno tretjina predstave.
Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil umetniški direktor Opere in dirigent Marko Hribernik, je bila Carmina Burana pred skoraj desetletjem uspešnica, a so jo tudi zelo kmalu umaknili z repertoarja, zato so se sedaj odločili, da jo nadgrajeno ponovno postavijo na oder.
Tokrat celovečerna scenska kantata in tako koreografsko kot z novimi projekcijami razširjena Carmima Burana po njegovih besedah ponuja celostno doživetje in tudi vpogled v celoten Orffov glasbeno-scenski opus. Novo pri tokratni Carmini Burani je po njegovih besedah med drugim dodan vidik rituala in čutnosti.
Schweigkofler, ki se podpisuje tudi pod scenografijo, je menil, da tokratna Carmina Burama + prinaša čarobne in močne podobe tako prek glasbe, petja in igre. Koreografija je tudi tokrat delo Lukasa Zuschlaga, ki je zasnoval mešanico klasičnega baleta in sodobnega plesa.
Plesalci so Georgeta Capraroiu/Urša Vidmar, Christian Guerematchi k. g., Benjamin Bozzini/Jarne Horvat Juntes k. g., Jakob Kavšek k. g., Teja Sever, Klara Strmčnik, Manca Strmčnik, Ana Lina Telić k. g., Maja Železnikar k. g. in Anja Titan k. g.
Eno od glavnih vlog v Carmini Burani+ ima poleg solistov tudi 60-članski zbor Opera in balet Ljubljana pod vodstvom Željke Ulčnik Remic, ki je pohvalila izjemno delo pevcev, ki so tokrat morali petje nadgraditi tudi z gibom na odru ter se spopasti z besedili, ki so med drugim v latinščini, starogrščini in nemščini. Predstava ima slovenske in angleške nadnapise.
Kot solisti pa nastopajo Nina Dominko/Štefica Grasselli, Ivan Andres Arnšek/Rok Bavčar, Franko Klisović k. g./Dejan Maksimiljan Vrbančič in Robert Brezovar/Marko Ferjančič.
Na odru ljubljanske Opere bo tokrat prvič v vlogi Slehernika, ki pooseblja, zrcali in prestaja različne življenjske izkušnje, nastopila gledališka igralka Jožica Avbelj, ki je na novinarski konferenci povedala, da je navdušena nad svojo prvo vlogo v Operi in zelo očarana nad sami ustvarjalnim procesom.
Barviti kostumi so tudi tokrat delo Matee Benedetti, svetloba Andreja Hajdinjaka, video projekcija pa je ponovno v rokah Christopha Grigolettija. Kot zanimivost je danes omenil, da se je izkazalo, da so nekatere projekcije iz pretekle predstave v luči razvoja sodobne družbe danes še aktualnejše, kot so bile pred slabim desetletjem.
V Operi so ob tem še posebej izpostavili, da skladno s tematiko Orffovih kantat predstava vključuje izrazitejše vsebinske in vizualne prvine, ki lahko vznemirijo občutljivejše občinstvo in občinstvo, mlajše od 15 let.
Orff (1895-1982) spada med najbolj prepoznavne glasbene osebnosti 20. stoletja.