Kot je na četrtkovi predstavitvi nove sezone povedala ravnateljica Drame, so po obdobju velike negotovosti, ko ni bilo jasno, kje bo Drama delovala med prenovo matične stavbe, z olajšanjem pozdravili odločitev, da se selijo v stavbo, znano pod imenom L56. Tam bodo imeli najboljše pogoje za delo, saj bosta za njihove potrebe zgrajeni namenski dvorani, v katerih bodo igrali program Velikega odra in Male Drame.
Kot prva bo septembra v programu Velikega odra premiero doživela predstava Otroci sonca. Maksim Gorki je besedilo napisal leta 1905 v zaporu. Kot režiser se v Dramo po nekaj letih vrača Paolo Magelli, ki po besedah Vesne Jurca Tadel s svojo izostreno odrsko govorico in ostro režijo gledalce zagotovo izbeza iz cone ugodja.
Oktobra bo premiera priljubljene sodobne bulvarke Hrup za odrom Michaela Frayna v režiji Ivane Djilas. Hrup za odrom je nostalgična balada o gledališču, ki ga ni (več), in to v času, ko niti ne vemo, kaj bo z gledališčem v prihodnosti, so zapisali v Drami. Predstava bo poklon preteklosti; uprizoritev želi biti zasnovana kot recikliranje obstoječe Drame, v njej bodo tako denimo uporabili stare scenografije.
Režijo igre Ivana Cankarja Za narodov blagor bo prevzel Vito Taufer. V Drami so v napovedi repertoarja za prihodnjo sezono navedli besede, ki jih je Cankar pred več kot stotimi leti o svoji novi igri namenil bratu Karlu: "Kaj tako rezkega in resničnega nisem napisal še nikoli. Vso gnilo ljubljansko družbo z njenimi gnilimi nazori sem spravil na oder." Bi današnja slovenska družbenopolitična elita preživela njegov strupeni pogled, se sprašujejo. Premiera bo januarja.
Marca bo premiera Opere za tri groše Bertolta Brechta in Kurta Weilla. Režijo bo prevzela Mateja Koležnik, ki se v Dramo z evropskih odrov vrača po več kot desetih letih. Predstavo, ki bo koprodukcija z SNG Opera in balet Ljubljana, bosta odigrala oba ansambla skupaj. Ena najslovitejših oper 20. stoletja ni prava opera in tudi ne samo parodija na klasično opero, temveč edinstvena zmes dramskega in glasbenega gledališča.
Kot zadnja bo v programu Velikega odra aprila premiero doživela igra Zdravnica Roberta Ickeja. Prvo slovensko uprizoritev bo režiral Martin Kušej, ki je nazadnje v Drami režiral pred skoraj 20 leti. Z Zdravnico (2019) je Icke preoblikoval igro Arthurja Schnitzlerja Profesor Bernhardi (1912). Poleg Schnitzlerjeve kritičnosti do dunajskega antisemitizma vpeljuje Icke vrsto novih motivov, med njimi toksičnost javnega mnenja, usmerjanega prek družbenih medijev, cenenih časopisov, TV-soočanj in zlorabo zasebnega v javni sferi.
V programu Male Drame bo oktobra kot prva premiero doživela igra Povišica Georgesa Pereca. Režijo prve slovenske uprizoritve bo prevzela Anđelka Nikolić, za katero bo to prvo sodelovanje z Dramo. Perec je Povišico sprva napisal v enem samem stavku v drugi osebi ednine in brez ločil ter objavil leta 1968 z naslovom Umetnost in način, kako se obrniti na vodjo s prošnjo za povišanje plače. Naslednje leto je besedilo preoblikoval v radijsko partituro za šest glasov in še naslednje v gledališko igro.
Režijo igre Ferdinanda von Schiracha o evtanaziji z naslovom Bog bo prevzel Peter Petkovšek. Prva slovenska uprizoritev bo premiero doživela januarja. Von Schirach nas v delu iz leta 2020 konfrontira s tudi v našem prostoru aktualno etično dilemo, vprašanjem pomoči pri umiranju oziroma tako imenovane asistence pri suicidu.
Igro Tramvaj Poželenje Tennesseeja Williamsa bo režirala Nina Šorak. Četudi sega rojstvo kultne gledališke in filmske klasike Tramvaj Poželenje v leto 1947, besedilo še zmeraj prepriča s kompleksnostjo medčloveških odnosov. Drama osvetljuje konflikt dveh svetov, realnega in fiktivnega, danes še bolj brutalno kot ob krstni uprizoritvi, so še navedli v Drami. Premiera bo aprila.
Slovesna razgrnitev prihajajočega repertoarja se je zaključila s čustvenim prihodom celotnega igralskega ansambla na Veliki oder SNG Drama Ljubljana. Enota ZDUS (Združenje dramskih umetnikov Slovenije) SNG Drama Ljubljana je tudi letos ob tej priložnosti podelila svoja posebna priznanja. Prejeli so jih gledališki sodelavci, ki se jih na odru običajno ne vidi, a ključno vplivajo na delo gledališča: Vesna Popović, Krstinja Vraneš in Ika Radovanović, ekipa internega bifeja Drame (priznanje je podelil Rok Vihar), receptorska služba SNG Drama Ljubljana, ki jo sestavljajo Iztok Bolka, Dragan Krpan in Jure Škerl (priznanje je podelila Saša Pavček) ter garderober Miroslav Sokolovski – Lane ob koncu dramskega poglavja njegove gledališke poti (priznanje je podelila Nina Ivanišin).