"Glavna značilnost ljudskih pravljic je, da nastajajo vedno nove in nove različice, ki se v podrobnostih spreminjajo in prilagajajo času," je na včerajšnji novinarski konferenci povedala dramaturginja Jera Ivanc.
Svojo različico zgodbe, v kateri dobi Rdeča kapica tudi ime, je osnovala na sporočilu, da je treba iti po svoji poti. "Resda je ta polna pasti, denimo prijaznih volkov s sladoledi, a pravljice so zato, da se naučimo pasti prepoznati, da se jim ognemo in odrastemo brez hujših brazgotin. Predvsem je važno, da na svoji poti poslušamo srce, ne trebuha. Če na začetku zagrešimo kakšno napako, ni nič narobe. Na napakah se učimo, kajne," so ustvarjalci predstave zapisali v gledališkem listu.
"Moramo po svoji poti, na kateri bomo verjetno srečali volka, ki lahko da nas bo tudi požrl. A ravno zaradi te preizkušnje bomo prišli v stik z nekim svojim bistvom oziroma bomo spoznali sebe," je novinarjem povedala režiserka Yulia Roschina, za katero je bila Rdeča kapica prva pravljica, skozi katero se je naučila slovenskega jezika. "Tega sem se spomnila šele kasneje, ko smo začeli delati," je dejala.
Pravljica o Rdeči kapici je znana predvsem po meščansko moralistični predelavi bratov Grimm, medtem ko so prvi zapisi o dekletu v rdečem in njenem srečanju z volkom še iz 11. stoletja. "Nekatere motive smo ohranili, nekatere izpustili ali predrugačili. Še vedno imamo punčko, ki ji mama prepove, da bi zavijala s poti ali govorila z neznanci, ona pa gre po svoji poti," je pojasnila režiserka.
Ni bila zgodba prva, ki jih je pritegnila. "Iskali smo vsebino, ki bi omogočala klovnovski izraz," je pojasnila. Predstava namreč združuje lutkovni medij s cirkuškimi elementi in dramskim gledališčem.
Scenografka in kostumografka je Vasilija Fišer, ki je med drugim osnovala oder, ki se vrti, in številne rekvizite, ki jih uporabljajo v predstavi. "Osnova ni bila Rdeča kapica temveč potujoča gledališka skupina, ki igra to predstavo," je povedala.
Avtor glasbe je Branko Rožman, oblikovalca odrskega giba in trikov pa Nataša Sultanova in Ravil Sultanov, ki tudi nastopata na odru. "Mislim, da je nastala zelo drugačna, samosvoja Rdeča kapica, s svojim izrazom, svojo držo, kar je zelo dobro," je ocenila Sultanova.
Svoje veščine sta diplomanta moskovske akademije za cirkuške umetnosti, ki že več kot 20 let ustvarjata v Sloveniji, kjer sta ustanovila Zavod Bufeto, posredovala preostalima igralcema v predstavi Luciji Tratnik in Tilnu Kožamelju. "Rdeča kapica je otrok, ki pripada nekim staršem, jim verjame, naredi stvari zato, da dobi druge stvari, vmes pa ugotovi, da nekaj bije tu spodaj in da je včasih dobro iti tudi po svoji poti," je svojo vlogo opisala Tratnikova.
"Vse nas je zelo zabavalo, še posebej ta klovnovski pristop k raziskovanju vloge in stopanju vanjo," je dodal Kožamelj, ki igra zajčka.
Predstava je prvenstveno namenjena otrokom od treh let naprej, a je po besedah režiserke lahko zanimiva tudi za ostale generacije. "Dotika se namreč tematike odraščanja, ki se ne dogaja le otrokom, ampak tudi odraslim v različnih obdobjih našega življenja," je pojasnila.