Revija Maska se je v zadnjih 35 letih, ko izhaja nepretrgoma, uveljavila kot prostor diskusije o sodobni umetnosti in kaljenja bodočih teoretikov. Neprofitni zavod poleg revije obsega tudi založništvo, produkcijo, raziskovanje in izobraževanje.
Jubilej bodo obeležile tri dvojne 200. številke, 200a, 200b in 200c, kar trenutni urednici revije, Alja Lobnik in Pia Brezavšček, razumeta kot upor proti sedanji medijski in ustvarjalni hiperprodukciji.
Pri prvi 200. številki, razmišljanjih o delovni potencialnosti, bo Maska sodelovala z Radiom Študent (RŠ), ki je bil po mnenju Matjaža Zorca, urednika redakcije za kulturo na radijski postaji, že od svojih začetkov vpet v okolje sodobne uprizoritvene umetnosti. Radio bo tako k prvi jubilejni številki, ki bo izšla marca, prispeval raznolik izbor relevantnih besedil iz lastne produkcije, ki bodo tako na voljo v tiskani obliki.
Rdeča nit druge, junijske 200. številke bodo aktualnosti, v njej pa bodo objavljena nekatera predavanja Maskinega seminarja sodobnih scenskih umetnosti, ki bodo razčlenjevala trenutna vprašanja na teoretskem področju. Zadnja, 200. številka pa bo posvečena jugofuturizmu in prispevkom s septembrskega mednarodnega simpozija z uveljavljenimi teoretiki s področja bivše Jugoslavije.
Vrhunec jubilejnih dogodkov bo poleg simpozija še plesni projekt Mateje Bučar Parkett Ball, ki se bo poigral s plesnimi pojmi ter poskušal realizirati koreografijo za dve plešoči žogi iz parketa. Projekt izvira iz razstave 2006, ko je Bučar prvič predstavila tako zasnovano delo na povabilo zavoda.
V jubilejnem letu revija načrtuje tudi prenovo celostne grafične podobe v sodelovanju z magistrskimi študenti oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje pod vodstvom profesorja Boštjana Botasa Kende, ki je povedal, da je ta projekt sodelovanja omogočil lažji prehod iz izobraževalnih procesov v ustvarjalne. Hkrati pa poteka še digitalizacija Maske, pri kateri sodeluje Mrežni muzej Moderne galerije.
Nova pošta, koprodukcija Maske in Slovenskega mladinskega gledališča, bo v letošnjem letu nadaljevala s predstavami, ki naslavljajo družbena vprašanja in nudijo prostor za razmislek. Režiser Žiga Divjak se bo marca predstavil z novim projektom, ki zaenkrat nosi delovni naslov The Game (Igra). Tako namreč begunci poimenujejo zadnjih dobrih 100 km poti, ki jih loči od Evropske unije. Avtorski projekt bo preizpraševal vlogo in odgovornost Slovenije in njene mejne politike za življenje in usodo teh ljudi, ki v upanju na boljše življenje ali preživetje tvegajo vse.
Filozof Boštjan Narat bo vodil cikel gledaliških esejev z naslovom (Ne)dolžno domoljubje. Aprila, maja in junija bo v sklopu treh večerov šest različnih avtorjev in strokovnjakov na različnih področjih, ki se spogledujejo z gledališko umetnostjo, uprizorilo svoje eseje ali teoretsko-literarne tekste. Tradicijo t.i. predavanj-performansov bodo nadaljevali in nadgrajevali Mladen Dolar, Blaž Šef, Renata Salecl, Filip Dobranić, Katja Perat in Boris Dežulović.
V letošnjem letu bo luč sveta ugledal tudi novi projekt Vita Weisa, ki se bo loteval vloge gledališča in na samorefleksivni način raziskoval koncept dobrote ali empatije in njenega manka v družbi. Na odrske deske prihaja tudi nova predstava Janeza Janše, direktorja zavoda Maska, z naslovom Odletela bova in ti in jaz, če ti povem, kaj se je zgodilo, ki bo na podlagi kontroverzne zgodbe Nikše Župe, nekdanjega umetniškega vodje Baleta Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani in trgovca z orožjem, razčlenjevala odnos med baletom in oblastjo, umetniško gracioznostjo in vojaško disciplino.
V založbi Maska pa je nedavno izšel slovenski prevod knjige Franka Rude z naslovom Ukinimo svobodo: zagovor sodobne rabe fatalizma, kmalu pa bosta na knjižne police prišli tudi dve publikaciji - Gledališča potencialnosti: Med etiko in politiko Male Kline ter knjiga o Kseniji Hribar Roka Vevarja, ki je rekonstruiral življenjsko zgodbo plesalke, koreografinje in soustanoviteljice Plesnega teatra Ljubljana.