Borštnikov prstan so začeli podeljevati leta 1970, ko se je Teden slovenskih gledališč preimenoval v Borštnikovo srečanje po prvem slovenskem profesionalnem igralcu in režiserju Ignaciju Borštniku. "Josip Vidmar, prvo leto tudi predsednik festivalskega odbora, je s tem igralskemu poklicu dodelil častno mesto znotraj festivala. Takrat je bil tudi prvič podeljen Borštnikov prstan, nagrada za igralski življenjski opus," pojasnjujejo organizatorji festivala, ki poteka pod okriljem Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor.
Na idejo o tekmovalnem značaju srečanja je po besedah nekdanjega predsednika Borštnikovega srečanja Toneta Partljiča prišel takratni ravnatelj mariborske Drame Branko Gombač, ki je prevzel tudi organizacijsko vodstvo Borštnikovega srečanja. "Bil je po svetu in videl, kako izgledajo takšni festivali drugod. In je rekel, da ne bomo imeli takšnega neobveznega srečanja, kamor gledališče pošlje kar eno predstavo, ki ima pač čas, naredili bomo tekmovalni festival. In ker je videl v na primer Burgtheatru, da podeljujejo za življenjsko delo nagrade igralcem, se je odločil, da se bo podeljevalo tudi prstan," je pojasnil Partljič.
Po njegovih besedah so bili trije predlogi za poimenovanje prstana - Nučičev, Cesarjev ali Borštnikov. "Vidmar je rekel, da mora biti poimenovan po prvem najboljšem, torej Borštniku," je povedal Partljič.
Borštnikov prstan si je kot prva leta 1970 nadela Elvira Kralj, leto kasneje pa Vladimir Skrbinšek. Z izjemo tretjega leta, ko ga je spet prejel igralec, ga podeljujejo izmenično igralcu ali igralki za življenjsko delo.
Nagrada je po besedah Partljiča skozi desetletja ohranila sloves najuglednejše slovenske nagrade za igralsko ustvarjalnost, čeprav nima neposredne finančne vrednosti. "Prstan je kot velika Prešernova nagrada, le da je nekaj manjši," je dejal.
Med zanimivimi anekdotami se spomni duhovitega nastopa prejemnika Petra Ternovška iz leta 2006, ki je nagrado z besedami: "Ta prstan je od vas, publika" zalučal med občinstvo v dvorani. Takoj zatem pa je v olajšanje vseh potegnil pravi prstan iz žepa, saj je v dvorano vrgel njegovo kopijo. "Smo v gledališču," je ob tem dejal, kot se spomni Partljič.
Od leta 2010 so bili prejemniki Janez Hočevar, Milada Kalezić, Igor Samobor, Olga Kacjan, Vlado Novak, Ljerka Belak, Dare Valič, Saša Pavček, Janez Škof in Marinka Štern.
Kot poklon tej nagradi in velikanom slovenskega gledališča je Festival Borštnikovo srečanje predlani uvedel novo knjižno edicijo Borštnikov prstan, v kateri predstavijo vsakoletnega dobitnika te nagrade. "Prejemnice in prejemniki te nagrade v času zenita svoje ustvarjalnosti globoko in neizbrisljivo zaznamujejo slovensko gledališče, nemalokrat pa vplivajo tudi na generacije ustvarjalcev, ki prihajajo za njimi," so ob tem zapisali organizatorji festivala.
Dobitnika Borštnikovega prstana izbere posebna žirija, letošnja še ni znana. Prstan slovesno izročijo dobitniku na zaključni slovesnosti Festivala Borštnikovo srečanje. To je osrednji slovenski gledališki festival, ki se bo letos odvil med 12. in 25. oktobrom. Na vprašanje, ali ob jubileju prstana načrtujejo kakšen poseben program, umetniški direktor festivala Aleš Novak ni odgovoril.