Kuverta

Režijo je prevzel tržaški režiser Marko Sosič, na katerega besedilo, kot je povedal na današnji novinarski konferenci, deluje katarzično. Premiera bo ta petek ob 20. uri v Mali drami.

Kot je še dejal Sosič, je družbena kritika znotraj besedila v času, ko živimo "na robu začetka novega totalitarizma", odrešujoča. Vendar pa besedilo presega prostor, iz katerega izhaja in ki ga je inspiriral, to je Sicilije.

Po Sosičevih besedah se čuti, da je tekst nastajal na ravni igralskega diskurza in se nato oblikoval skozi precizno dramaturgijo. Pomembno vlogo v predstavi ima jezik, ki je prav v premorih zaznamovan s prostorom in z ritmom govora Sicilije. Premolk je tako dramski premolk kot tudi premolk zamolčanega, zemlje, mafije. V premolkih se pove več kot s samimi besedami. To je predvsem igralska predstava, je poudaril Sosič.

Predstavo sam vidi kot potrebno, odločitev nacionalnega teatra, da uvrsti v svoj program tekst takšnih družbenokritičnih razsežnosti, pa je po njegovih besedah poteza, ki daje gledališču podobo angažiranega teatra.

Lektorica predstave Tatjana Stanič je opozorila, da pri besedilu niso mogli obiti dejstva, da je Scimone v gledališki prostor vstopil skozi narečje, da pa je to besedilo napisano v knjižni italijanščini. Spraševali so se, ali jezik obdržati nevtralen, ali ga prilagoditi temu, da je dogajanje postavljeno v neke "subkulturne prostore zelo čudne socialne provenience". Na koncu so se odločili za zborno slovenščino.

Za predstavo je po njenih besedah značilno tudi, da je pravzaprav zelo malo besed, s katerimi junaki operirajo, po drugi strani pa je ogromno repetitivnosti. Besede in fraze se neprestano ponavljajo in s tem ustvarjajo občutek izpraznjenega sveta, ki pa s strahotno silo pritiska na tiste, na katere svoj pritisk izvršuje. S tem se ustvarja vzdušje, ki vpliva na gledalca ne le na racionalni ravni, je poudarila.

Dramaturginja predstave Barbara Skubic je izpostavila, da so uprizoritve sodobne italijanske dramatike na Slovenskem redke. Predstavo je označila kot parabolo o današnji družbi, v kateri se ne ve več natančno, kako njen sistem deluje. Na površini je občutek, da sistem deluje kot običajno, bolj ko pa se spuščamo v trebuh te družbe, bolj se izkaže, da je nekaj narobe. Besedilo izpostavlja vprašanje, ali se bo posameznik, ki se je prisiljen spustiti v to drobovje, pustil zdrobiti ali pa bo sistem na nek način premagal in ga obšel, je poudarila.

V predstavi nastopajo Rok Vihar, Alojz Svete, Matija Rozman in Jurij Zrnec. Besedilo je prevedel Srečko Fišer, scenograf je Peter Furlan, kostumograf Igor Pahor, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, oblikovalka giba Rosana Hribar in oblikovalec luči Milan Podlogar.