Kultura se predstavi

Kot predana konzumatorka raznovrstnih kulturnih vsebin sem se tega soparnega dne sprehajala po prvem in drugem preddverju Cankarjevega doma, se ustavljala ob številnih stojnicah, pregledovala kupe informativnega gradiva na temo kulturne ponudbe v Sloveniji in se odločila tudi za obisk okrogle mize Kako izbrati kakovostno gledališko predstavo in pogovora Kako nastaja gledališka predstava.

V prvem preddverju skupnost muzejev Slovenije, kulturna dediščina, literarni ustvarjalci … v drugem preddverju gledališča in bralni kotiček – razgiban in pisan čebelnjak kulture, ki se »na ogled postavi«.

Imela sem občutek, da je največ obiskovalcev tega pestrega čebelnjaka kulture prihajalo iz vrst pedagoških delavcev. Nekateri so s seboj pripeljali tudi cele razrede vedoželjnih otrok, saj so bile na posameznih razstavnih prostorih organizirane zanimive delavnice, ki so mlajši populaciji poskušale kar se da približati različne kulturne dejavnosti.

Odločila sem se, da obiščem okroglo mizo, ki je ob 11.00 uri potekala v Štihovi dvorani: Kako izbrati kakovostno gledališko predstavo. Izjemno zanimiv pogovor – tudi zaradi spretnega vodenja režiserja in dramaturga Alena Jelena – na katerem so sodelovale Jera Ivanc, umetniška vodja Dramskega odra za mlade Lutkovnega gledališča Ljubljana, Zala Dobovšek, dramaturginja, gledališka kritičarka in strokovna sodelavka SNG Drama Ljubljana, Petra Pogorevc, dramaturginja Mestnega gledališča ljubljanskega, in Vesna Dular, direktorica Kulturnega centra Janeza Trdine Novo mesto.

Beseda je tekla o učiteljevi pravilni izbiri gledališke predstave za učence oz. dijake. Vse štiri gostje okrogle mize so si bile enake v mnenju, da mlajša populacija premalokrat prestopi prag gledališke dvorane. Skupaj z njimi smo prihajali do ugotovitev, da otroke danes privlačijo predvsem interaktivni in multimedijski dogodki, zato jih je seveda težko prikovati na stol in od njih pričakovati popolno koncentracijo dolgi dve uri, kolikor morda traja gledališka predstava. Izziv, narediti predstavo, ki bo res nagovorila mlajšo populacijo, je torej brez dvoma velik. Razpravo smo zaključili z ugotovitvijo, da je potrebno otroka v takšnem duhu vzgajati že od osnovnošolskih let. Saj, kot je lepo povedala Petra Pogorevc: »Gledališki oder je čaroben kraj.« Živ zaradi stika med igralcem in gledalcem in s tem ostaja privlačen tudi v današnjem času.

Ob 15.45 me je zaneslo še na eno predavanje: Kako nastaja gledališka predstava. V programu je bilo zapisano, da bo pogovor tekel med režiserjem Diegom de Breo in igralcema Jernejem Šugmanom in Janezom Škofom. Vsi radovedni obiskovalci smo se pred Štihovo dvorano zbrali že nekaj minut pred začetkom, a kmalu ugotovili, da treh prvakov SNG Drama zaradi bolezni žal ne bo. Prišel pa je direktor Cankarjevega doma, Mitja Rotovnik, ki se mu je kasneje pridružil še ravnatelj SNG Drama Ljubljana, Ivo Ban. Predstavila sta nam nov projekt, ki ga kot koprodukcijo pripravljata Cankarjev dom in SNG Drama Ljubljana.

Napovedala sta interaktivno in razgibano predstavo Ples vampirjev, ki bo luč sveta v veliki Gallusovi dvorani Cankarjevega doma ugledala v januarju prihodnje leto. Režijo so zaupali režiserju Diegu de Brei, vloge pa razdelili med najboljše igralce. Odrska adaptacija filma Romana Polanskega bo namenjena najrazličnejšim starostnim skupinam in širokemu krogu ljudi. Kljub vsemu pa merijo predvsem na mlajšo publiko, saj bo šlo, po besedah Rotovnika in Bana, za izredno atraktivno in bogato predstavo v vseh pogledih. Poudarek bo predvsem na vizualno-scenski dimenziji in na kombinaciji klasičnih gledaliških elementov z moderno tehnologijo.

Na Kulturnem bazarju je bilo mogoče na enem mestu najti zelo veliko informacij o kulturni ponudbi v Sloveniji, s poudarkom na izobraževanju in seznanjanju otrok s kulturo. Zanimiv in pester dan, da z veseljem rečem, na svidenje zopet ob letu osorej.