Kronologija podeljevanja Prešernovih nagrad

Leto 1946 - Tedanje ministrstvo za prosveto je izdalo uredbo o podeljevanju nagrad za umetnost in znanost, ki se sicer še niso imenovale po Francetu Prešernu. Leto prej so 8. februar razglasili za kulturni praznik.

8. februar 1947 - Podelili so prve nagrade za umetnost in znanost; predlagatelji so bili Društvo slovenskih književnikov, Glasbeni svet pri ministrstvu za prosveto, Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov ter Akademija znanosti in umetnosti.

leto 1955 - Sprejet je bil zakon, ki je nagrade poimenoval po Francetu Prešernu. Zakon je tudi razširil nabor morebitnih predlagateljev in ustanovil Prešernov sklad s pravno subjektiviteto.

leto 1956 - Natančneje so opredelili znanstvena področja nagrajevanja.

leto 1961 - Sprejeta je bila odločitev, da so Prešernove nagrade namenjene samo še umetniškim delom, razdeljene pa so na Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada.

leto 1979 - Pesnik in prevajalec Janez Menart je zavrnil Prešernovo nagrado, menil je, da bi nagrado moral prejeti že prej.

konec leta 1981 - Potem ko se je število podeljenih nagrad iz leta v leto precej spreminjalo, je bil sprejet zakon, ki je bilo število nagrad omejil na največ tri Prešernove nagrade in največ deset nagrad Prešernovega sklada. Poleg tega je sklad izgubil pravno subjektiviteto.

december 1991 - S spremembo zakona o Prešernovi nagradi se je število Prešernovih nagrad še zmanjšalo, in sicer na največ dve Prešernovi nagradi oziroma največ šest nagrad Prešernovega sklada. Zakon pravi, da o nagradah odloča upravni odbor Prešernovega sklada, ki odločitve sprejme na podlagi mnenj svojih strokovnih komisij. Upravni odbor vsako leto določi višino Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada tako, da je razmerje med njima 3:1.

februar 2000 - Svetlana Makarovič je zavrnila za Prešernovo nagrado, ki so ji jo namenili za pesniški opus. To naj bi storila, ker je bil tega leta Prešernov nagrajenec tudi Marko Rupnik za mozaik v vatikanski kapeli, upravni odbor Prešernovega sklada pa je Rupnika izbral mimo mnenja strokovne komisije, ki ga ni uvrstila med kandidate za prejemnike nagrade.

januar 2014 - Upravni odbor Prešernovega sklada je odločil, da nagrado Prešernovega sklada dobi Jože Možina, zato je protestno odstopila strokovna komisija za scensko umetnost, ki Možinovega dokumentarca z naslovom Pedro Opeka, dober prijatelj ni uvrstila v končni izbor za nagrado. Vnela se je polemika, ali upravni odbor lahko odloči v nasprotju z mnenjem strokovne komisije. Minister za kulturo Uroš Grilc je dejal, da zakon glede tega zelo jasen: "Zahteva mnenje strokovne komisije in v danem primeru je ta člen manjkal, kar meče senco na odločitev UO."