Komorna opera bo premierno uprizorjena 9. januarja 2014 ob 20.00 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani pod dirigentsko taktirko Simona Dvoršaka in v režiji Yulie Roschina.

Ustvarjalci o operi La Cecchina ali Nikogaršnja hči

Dirigent Simon Dvoršak je o operi povedal: »V veliko veselje mi je, da sodelujemo skupaj s SKGG-jem. Pričakovanja so seveda velika in prepričan sem, da bomo s skupnimi močmi prepričali gledalce, da se za prihodnost opere pri nas ni bati. Res pa je, da se večina pevcev in orkestrašev prvič srečuje z opero iz obdobja klasicizma. To je iz stališča izvajalske prakse poseben zalogaj. Tega najbolj predstavljajo recitativi, ki jih je zelo veliko in so ključnega pomena za potek zgodbe. Tu je še seveda dejstvo, da je to komična opera, kar pomeni še dodaten izziv za pevce, tako iz pevskega kot igralskega vidika.«

Režiserka Yulia Roshina je o delu z opero povedala: »Uprizoritev bo karikatura časa, v katerem živimo. Soočili se bomo z dejstvom, da ni vse, kar je »pravilno« ali »normalno«, nujno koristno za posameznika in družbo. Glavna tema, skozi katero se gledalci soočijo s temi vprašanji, je Ljubezen, saj so odnosi ključ, s katerim najlažje odklepamo vrata v razsežnost univerzalnih sporočil.«

Dramaturginja Staša Bračič je o operi La Cecchina povedala: »Opera govori o ljubezni. O izgubljeni ljubezni do samega sebe, o sebični ljubezni, o nedosegljivi ljubezni, o ljubezni iz potrebe po 'ne biti sam', o neuslišani ljubezni, o lažni ljubezni, o ljubezni, ki je le potreba po nenehni samopotrditvi, o nasilni ljubezni, o družbeno nesprejemljivi ljubezni, o ljubezni, ki vsemu navkljub zmaga!«

Predstojnica Oddelka za petje na Akademiji za glasbo Pia Brodnik je povedala: »Študijski program na Akademiji za glasbo predvideva tudi sodelovanje študentov v opernih postavitvah, zato se vsako leto trudimo, da študentom to omogočimo. Izjemno veseli smo bili letošnjega povabila SKGG k sodelovanju. Vložek Akademije v opero bo seveda glasbeni: pevski solisti, orkester in dirigent Simon Dvoršak, ki je tudi asistent izrednemu profesorju Marku Letonji na Oddelku za dirigiranje. Opera predstavlja mejnik v načinu skladanja, saj napoveduje velikega Mozarta. Najprej kot komična opera z znanim libretistom Carlom Goldonijem in potem v novih skladateljevih potezah, v obvladovanju lepih, sentimentalnih in pojočih linij, podprtih z mehkimi harmonijami, ter združitev teksta z nastajajočim klasicističnim glasbenim jezikom. V operi nastopa veliko oseb, kar je izjemno dobro za študij, saj je lahko vključenih več študentov (imamo tudi dve zasedbi). Glasba je tehnično in muzikalno zahtevna. Ima veliko, veliko ansambelskih delov, arij in recitativov, kar predstavlja študentom velik izziv v obvladovanju pravega stila. Prav tako zahteva igra veliko svobode gibanja na odru, saj je to komična opera. Dogajanje je vseskozi situacijsko, tekoče in zabavno. Poleg tega je zasedba orkestra klasicistično skromna, kar pomeni, da poleg godal nastopajo samo še flavta, piccolo, oboa, trobenta, rog, fagot, tolkala in čembalo. Pevcem torej ni potrebno tekmovati z orkestrom, da bi ji slišali. To pa je za študij glasu še kako pomembno. Vse to so razlogi, da je opera primerna za študijski proces, obenem pa zanimiva tudi za gledalce.«

Prevajalec in poznavalec opere in baleta Henrik Neubauer je povedal: »Opere prej nisem poznal. Vedel sem pa o rivalstvu dveh velikih glasbenih mojstrov 18. stoletja Christopha Willibalda Glucka in Niccolòja Piccinnija ter občinstvu, ki se je razdelilo na piccinniste in gluckiste, torej na ljubitelje italijanske in na ljubitelje nemške oziroma francoske opere. Ob prevajanju pa sem spoznal zakaj prav to opero La Cecchina uvrščajo med vrhove Piccinnijevih skladb. Ljubka opera, polna očarljivih arij in lepih recitativov, v katerih se razpleta za takratno opero tako tipično dogajanje ljubezenskih zapletov zaradi nasprotij med družbenimi stanovi.«