Kolegij direktorjev slovenskih gledališč kritičen do načina sprejemanja ključnih dokumentov v kulturi

Kolegij direktorjev slovenskih gledališč je na svoji seji, ki je bila 14. novembra, med drugim obravnaval postopek obravnave osnutka Nacionalnega programa za kulturo za obdobje 2018 do 2025 in podrejenega akcijskega načrta za obdobje štirih let. Direktorji slovenskih gledališč ponavljajo stališče, da je predlagani osnutek nesprejemljiv in škodljiv za področje kulture, zato zahtevajo, da se postopek sprejema zaustavi. Hkrati z začudenjem ugotavljajo, da je v koalicijskem usklajevanju nova verzija dokumenta, ki je javnost ne pozna in tudi že osnutek akcijskega načrta, katerega priprava in sprejem prav tako potekata mimo javnega dialoga.

Večjo škodo od nekonsistentnega strateškega dokumenta, ki je bil razgrnjen v javno razpravo, namreč lahko povzroči akcijski načrt, ki ga na podlagi določil Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (2. odstavek 10. člena) pripravlja domnevno enaka ekipa. Ta naj bi stopil v veljavo že v pričetku prihodnjega leta, sprejema pa ga vlada za obdobje štirih let. Kolegij ostro zavrača nepregledno sprejemanje ključnih odločitev, ki naj bi vplivale na razvoj in pogoje delovanja v kulturi v prihodnjih letih in od pristojnega ministrstva odpravo spremembe ZUJIK iz l. 2016.

Kolegij direktorjev slovenskih gledališč je na seji imenoval Uroša Korenčana za predsednika za naslednje dveletno obdobje. Kolegij je interesno združenje direktorjev slovenskih gledališč, v okviru združenja direktorji uveljavljajo strokovne, stanovske, delodajalske in druge skupne interese. Kolegij izraža enotno voljo mreže slovenskih gledališč za izboljšanje pogojev v katerih deluje mreža javnih zavodov s področja uprizoritvenih umetnosti. Kolegij uveljavlja svoje interese na principu solidarnosti in predvsem v dialogu z nosilci javne oblasti.