Maja Pelević, 14. 2. 2013

Katarinin monolog

Mestno gledališče ljubljansko, William Shakespeare UKROČENA TRMOGLAVKA, režija Anja Suša, premiera 14. februar 2013.
:
:
Foto: Barbara Čeferin
Foto: Barbara Čeferin
Foto: Barbara Čeferin
Foto: Barbara Čeferin
Foto: Barbara Čeferin
Foto: Barbara Čeferin

če sem rekla da ne morem zakaj mi še vedno dajete trohico upanja da bo še vse dobro in da bo bolje da bom srečna ker sem to kar sem postala zaradi vas to kar sem postala zaradi sebe to kar sem postala da bi zadovoljila ves svet v tisti eni sekundi ko pomislim tako je treba in se počutim dobro zdaj obstajam zdaj navidezno obstajam za vse tiste starše ki so me strašili za vse tiste moške ki so bežali od mene in vse tiste ženske ki so se poleg mene praskale kot da sem garjava ali kot da okrog sebe trosim tisto veselje ki ga same ne bodo nikoli imele

kaj pa si imela ti?

stresi s sebe te ostanke pudinga in gorčice obriši si zamegljene oči pa to niso očala draga moja v kakšni zablodi si živela pa misliš da si toliko boljša od nas od nekdaj si to mislila ko si pohajkovala z dvignjeno glavo in gledala v nebo draga moja to ni nobeno nebo to je cerada tovornjaka v katerega smo te že zdavnaj strpali in poslali na neki mnogo boljši kraj ma ne ne nismo te ugrabili za začetek sploh nisi otrok mi pa nismo nikoli ničesar storili proti tvoji volji saj si nam sama povedala svoje želje ko si hrepeneče gledala tisti mladi zakonski par ki se ljubkuje v parku in tisto ljubko ženko ki se gladi po trebuhu in tiste nemirne otročke ki v življenje prinašajo tak nemir da pozabiš da je kdaj obstajalo sploh še kaj drugega draga moja tako uslugo smo ti naredili ti pa si nam znova pripeljala klofuto režeš cerado s skalpelom skušaš priti ven čeprav so tvoje noge trdno zvezane roke smo ti pustili da vidimo na kaj vse si pripravljena pa tudi zabavno je gledati kako se premetavaš in spet nam delaš težave to ni lepo draga moja saj veš koliko stane krpanje cerade prišli pa so težki časi težki časi so od nekdaj bili a glej našli smo način da ti izpolnimo najgloblje želje to so želje naravnost iz tvojega droba ti pa nam takole vračaš draga moja s čim smo si to vendar zaslužili?

poskusila se bom voziti z vami

tako dobro se počutim kadar imam veder obraz kadar se mi blešči in kadar imam kožo tako mehko in gladko kadar mi vsi govorijo tako srečna si videti zagotovo si izpolnjena in je moj pogled tako mil nekaj ljudi mi je danes reklo da sem videti krasno jaz pa vem da imam temperaturo sedemintrideset dve in sem videti najbolje kadar sem malo slaba a samo malo to ni nič takšnega minilo bo morda pa tudi ne ampak zakaj bi minilo ko pa se počutim sijajno in vsi gledajo vame kimam z glavo da da vse bom imela natančno vem in vse že vidim glejte ravno sem ga ujela ga vidite poglejte te prelepe rože jaz sem ta jaz sem naslednja kar poglejte malo se mi vrti lahko dobim samo malo vode oprostite malo mi je slabo a lahko

kaj ji je je živa?

bi bila lahko tako ti kot jaz ne da bi svoje telo razstavljala do meje vzdržljivega bi me lahko podmazal in vzdrževal kot najmočnejši stroj in da razstavljam svoje telo kadar drugi to rabijo v tisto vitrino v kateri hranimo porcelanasto posodo bi me lahko razstavil ne da bi me izrabil in polomil med kakšno družinsko večerjo ali zakonskim prepirom?

to bi bilo tako lepo

kaj me gledate pizda vam materina vsem vam jebem mater kaj me gledate pičke umazane zakompleksane pojdite mi s poti da vam ne bom vsem jebala mater ne dotikajte se me kaj bi radi pa kaj če kolnem kaj bi rad kurac pička umazana sluz kaj bi radi kaj ste si pa izmišljali te jebene besede če nočete da se uporabljajo jebem vam mater pa kaj če se ponavljam kaj me sploh poslušate pa nehajte gledati vame nehaj se že enkrat gledati trapa trapasta ko pa se nikoli nisi znala sprostiti nikoli se nisi znala osrečiti stalno si mislila da si boljša od drugih pa si isti kurac ja isti jebeni kurac to si le poglej se zdaj po vseh tvojih jalovih poskusih da se sama sebi izogneš le poglej se zdaj

in kaj boš zdaj počela kam boš zdaj šla a?

vsi so mi rekli da mi ni treba skrbeti poglejte samo njegove mišice z eno potezo lahko prepolovi kamen na pol in svoje telo stalno izpostavlja naporom ko vozi tovornjak skozi najnevarnejše predele to pa je tako seksi z levo roko ga božam po čvrsti mišici z desno pa mešam bešamel omako za divjačino ki jo je sinoči usmrtil z enim strelom iz puške ki jo čistim skupaj s porcelanasto posodo in srebrnim jedilnim priborom iste puške s katero se bo po nesreči ustrelil najin najmlajši otrok in s katero se bom pozneje po temeljitem čiščenju z abrazivnim sredstvom prestrelila še sama in pustila madež na sveže prepleskanem zidu to pa bi bilo zagotovo lahko kakšno kultno delo sodobne umetnosti ob pesmi ki vam jo bom zapela in ki vas bo upam vsaj malo nasmejala če pa boste slučajno zajokali vedite da je to od sreče

ko bila bi
ko bila bi dvakrat
da me trikrat sekajo
četrtič pa odstranijo

ko bilo bi
osemkrat me manj
desetkrat močneje
pa da znova jočem

ko bila bi
zdaj pa ne obstajam
ko bi bila znova
da presekam huje


Prevedla Polona Glavan




Iz gledališkega lista uprizoritve

MGL, William Shakespeare

Povezani dogodki

Rok Andres in Petra Pogorevc, 14. 2. 2013
Ko kapital kroti umetnost - pogovor z režiserko Anjo Suša
Simona Semenič, 14. 2. 2013
Katarinin monolog
Ivana Sajko, 14. 2. 2013
Katarinin monolog