Karel Brišnik (1948–2013)

Kot strela z jasnega nas je zadela vest, da je v nedeljo (25. avgusta) umrl dramski igralec in lutkovni animator Karel Brišnik, ki je sicer v svoji mladosti bil prepričan, da bo postal kmet ali duhovnik. A ni postal niti eno niti drugo, pač  pa se je l. 1967 vpisal na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) na oddelek za dramsko igro in tako po končanem študiju postal igralec.

Svojo poklicno pot je leta 1971 kot honorarni sodelavec začel v Primorskem dramskem gledališču, jo nadaljeval v mariborski Drami pa se spet vrnil v PDG, kjer je bil od leta 1980 do 1983 tudi v rednem delovnem razmerju. V novogoriškem gledališču je oblikoval kar nekaj izstopajočih vlog, od katerih velja izpostaviti vlogo Protejevega slugo Sulca v predstavi Dva gospoda iz Verone. Za to vlogo je leta 1981 tudi prejel Bronasto vrtnico, Andrej Inkret pa mu je v svoji kritiki predstave namenili sámo hvalo.

Ko ga je nenehno potovanje od Ljubljane (kjer je imel stalno bivališče) do Nove Gorice in nazaj začelo utrujati, se je l. 1986 javil na razpis Lutkovnega gledališča Ljubljana in bil sprejet na delovno mesto igralca-animatorja. Seveda je to pomenilo, da se je moral spopasti z animacijo različnih lutkovnih tehnik. Tako je že naslednje leto po prihodu v LGL igralsko in animacijsko ustvaril odličnega Princa Muppeta v predstavi Zlatka Krilića Zaigrajmo z lutkami. Prav tako je s svojo odlično govorno interpretacijo zaznamoval celo vrsto predstav, med katerimi naj izpostavim zlasti vlogo Fausta v rekonstruirani Klemenčičevi predstavi z miniaturnimi marionetami Doktor Faust. Od leta 2005 dalje pa je Fausta tudi animiral.

Poleg svojega osnovnega poklica se je Karel Brišnik večkrat lotil tudi režije tako v matičnem gledališču kot tudi izven njega. Najbolj izzivalna predstava v njegovi režiji je prav gotovo bila lutkovna postavitev Kogojevih Črnih mask, skupaj pa sva leta 2008 podpisala režijo Prešernovega Krsta pri Savici. Tudi v tej predstavi so glavni akterji bili predstavljeni z lutkami.

Zelo pomemben segmet Brišnikove ustvarjalnosti pa pomeni tudi oživljanje nekaterih dramskih besedil Ivana Mraka. Himnično tragedijo Beg iz pekla je Ivan Mrak posvetil prav Karlu Brišniku, ki je v njej odigral vlogo Rimbauda.

Vseskozi je bil reden interpret poezije na Radiu Slovenija, njegov specifičen glas smo lahko poslušali tudi v radijskih igrah.

Z navdušujočim veseljem in s skrajno resnostjo se je loteval vsakokratne preobrazbe v svetega Miklavža, ki je po ljubljanskih ulicah razveseljeval odrasle in otroke.

Vsi, tako nastopajoči kot ljubljansko občinstvo, pa bomo pogrešali angažiranega in predanega udeleženca recitala Prešernove poezije, ki ga vsako leto 8. februarja organizira Združenje dramskih umetnikov Slovenije.

mag. Alenka Pirjevec

V Ljubljani, 30. 8. 2013