Bistvo predstave je lekcija, kako nasmejati občinstvo s humorjem, ki ni na prvo žogo, ampak s tistim prefinjenim, inteligentnim, ki se šele z odstiranjem plasti dotika občinstva. Pravi učitelj smeha je tisti, ki izhaja iz sebe in se z iskrenostjo in analitičnim pristopom dotakne različnih področij življenja, saj je življenje vselej tisto, iz katerega rastejo/vznikajo humorne situacije.
Alja: Če se želimo navezati na stil humorja, s katerim se poigrava Jos Houben, lahko uporabimo pregovor neznanega avtorja, ki pravi, da je smeh orgazem, do katerega pride, ko se spečata smisel in nesmisel.
Maja: Avtor se je lotil smeha oziroma umetnosti smejanja s povsem drugega konca, skoraj znanstvenega, ga razčlenil in ga pokazal na praktičnih primerih – življenjskih situacijah iz vsakdanjega življenja, kot so npr. hoja po ulici, pri kateri se spotakneš, situacije zapeljevanja in osvajanja ipd.
Alja: Dotaknil se je razlike in povezave med ljudmi in živalmi ter skozi živalske karakteristike, zvedene na posameznika, uprizoril komične situacije... ali povedano z besedami/izjavo Maxa Eastmana – ''Psi se smejijo, vendar to počnejo z njihovimi repi. Kar človeka postavi na višjo stopnjo evolucije, je to, da se smeji na pravem koncu''
Maja: Skozi celotno predavanje Jos Houben poudarja pomen človeška ugleda, ki ga vzdržujemo vertikalno, kar nas ločuje od živali. Predvsem pa mu uspe razdelati načine in vzroke smejanja;, konec koncev se smejimo že samo zato, da se smejimo. Sama sem „umirala“ od smeha, ne samo zaradi Josa, ampak tudi zaradi čudaškega in izredno smešnega „smeha“, ki je prihajal (morda boljše, ki se je valil) iz dveh vrst pred mano. Tudi ni manjkalo lekcij na lasten račun oziroma citiram, da ti vrnem citat: ''Če se ne naučiš smejati težavam, se ne boš imel čemu smejati, ko se postaraš.'' (Edgar Watson Howe)
Alja: Zdi se mi, da predstava ne zahteva ogromnega odra. Po čem se predstava razlikuje po tvojem mnenju razlikuje od nastopa stand up komika?
Maja: Houben že na začetku pove, da ne bomo gledali „predstave“. Rekla bi, da je njegovo predavanje/performance veliko bolj duhovito in razdelano v primerjavi s stand up, vsaj kar zadeva stand up v Sloveniji.
Alja: Misliš, da znamo Slovenc izvabiti humor iz vsakodnevnih življenjskih situacij?
Maja: Odvisno od situacije in posameznika, splošno gledano pa vsekakor ne. Mislim, da smo preveč zamerljivi in zaprti za kaj takega.
Alja: Ja, se strinjam s tabo.
Maja: Skratka, super nasmejan petkov večer!
Alja: Vsekakor! Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje!
***
ARENA je festivalski časopis Mladih levov, ki ga ustvarjajo mladi pisci, predvsem udeleženci Maskinega Seminarja sodobnih scenskih umetnosti že vrsto let.
Arena je nastala na pobudo zavoda Bunker v sodelovanju s Seminarjem sodobnih scenskih umetnosti pri Maski, zavodu za založniško, kulturno in producentsko dejavnost. Sodelovanje smo v letu 2010 razširili tudi na spletni portal slovenskega gledališča SiGledal, ki bo z objavami tekstov poskrbel za dodatno in okrepljeno poročanje.
Arena je eksperimentalna platforma, ki presega žanrske okvirje klasičnega pisanja in vzpostavlja teren za poigravanje z novostmi in preizkušanje ustvarjalnega duha svojih piscev. Je samoorganizirana, kolektivna enota, v kateri velja glas enakopravnosti in transparentnosti.
Povezava: Arena 2010 - Festivalski časopis mladih levov