Kami v japonščini pomeni papir, šibaj pa gledališče. Je edinstvena oblika pripovedovanja zgodb ob slikah, ki so vložene v lesen oder, imenovan butaj. Pripovedovalec, kamišibajkar, ob pripovedovanju menja slike, ki prikazujejo dogajanje v zgodbi. Na papirnatih ali svilenih svitkih Japonci to počno že od 12. stoletja naprej.
Mednarodni simpozij Umetnost kamišibaja: Beseda podobe in podoba besede je glavni projekt Slogija v letu evropske kulturne dediščine, kajti prepričani so, da ta japonska umetniška oblika nudi odlično izhodišče za dialog med različnimi kulturami ter različne strokovne in umetniške izzive, je na včerajšnji novinarski konferenci povedala direktorica inštituta Mojca Jan Zoran.
Kamišibaj je v Sloveniji prisoten od leta 2013 in je v zadnjih letih prerasel v kulturno gibanje. Postal je alternativa prevladujočim digitaliziranim medijem ter pomemben pedagoški pripomoček. "Kamišibaj je tako široka zvrst, ki poleg čistega umetniškega izraza nudi tudi odlično priložnost za graditev komunikacijskih mostov med vzgojo in izobraževanjem ter umetnostjo," je poudarila direktorica.
Kot je pojasnil vodja projekta Mihael Čepeljnik, bo simpozij razdeljen v štiri vsebinske sklope. Četrtek bo posvečen umetnosti kamišibaja, v petek se bodo pogovarjali o kamišibaju in njegovih možnostih pri osebni rasti, v pedagogiki, socialni intervenciji in v terapiji, v soboto pa bodo razpravljali o kamišibaju kot komunikaciji ter kamišibaju kot srečanju kultur.
Sodelovalo bo 30 govorcev, od tega 12 iz Slovenije. Na obisk prihaja tudi 11-članska delegacija iz mednarodne zveze kamišibaja na Japonskem - Ikaja. Med izpostavljenimi gosti so predstavnica Ikaje Kyoko Sakai, ki ji je po četrtkovem odprtju pripadlo uvodno predavanje, ter Tara M. McGowan in Umberto Giovannini.
Večerni program simpozija bodo med drugim dopolnile nočne predstave s kamišibaj predstavami za odrasle in mednarodna kamišibaj revija. V nedeljo pa bodo goste, kot je ob tem izpostavil vsebinski vodja simpozija in eden od začetnikov kamišibaja v Sloveniji Igor Cvetko, popeljali po Sloveniji. Med drugim se bodo ustavili v Hrastovljah, Piranu, kjer je bil kamišibaj v Sloveniji rojen, Štanjelu in Postojni.
Mednarodni simpozij organizirajo Slogi, Društvo Zapik in Društvo kamišibaj Slovenije v sodelovanju s Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem, Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, oddelkom za azijske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in japonskim veleposlaništvom v Sloveniji.
V sredo, dan pred začetkom simpozija, bo na pobudo Društva kamišibaj Slovenije od polnoči do polnoči potekal vseslovenski maraton kamišibaja Zaigraj kamišibaj! Pridruži se mu lahko vsak in povsod. "Pomembno je le, da ima svoj mali oder in svojo zgodbo," je poudaril predsednik društva Rok Glavan. Cilj je pokazati, kako razširjen je kamišibaj v Sloveniji, in postaviti Guinessov rekord v skupinskem igranju kamišibaja.
Majskim dogodkom v znamenju kamišibaja bo avgusta sledil 6. festival kamišibaj gledališča, ki pa se bo tokrat iz Pirana preselil v Štanjel. Organizacijo je od Društva Zapik prevzelo Društvo kamišibaj Slovenije.