Izšel peti natis Simčičeve drame Zgodaj dopolnjena mladost

Drama pa ni le pomembno pač pa tudi problematično delo. Vsebina drame je namreč postavljena v obdobje druge svetovne vojne, v čas, ki je za slovensko zgodovino še danes travmatičen, ker je potlačen. Dogodki iz tega časa so bodisi ignorirani ali deformirani in zato nerazumljeni v svoji razsežnosti, je na predstavitvi knjige poudaril pesnik, esejist, prevajalec in poznavalec literature Senegačnik.

Izhodišče drame je "v instalaciji revolucionarne oblasti, ki doseže očrnitev nekoga kot narodnega izdajalca, ki pa to ni", je pojasnil Senegačnik, ki meni da je bila drama sprejeta z velikim odporom in apriornimi negativnimi refleksi kritikov predvsem zaradi teme. Drugačen, pozitiven pogled na dramo sta podala šele Denis Poniž in Taras Kermauner.

Delo je sicer drama o zgodovini, vendar pa njeno jedro sega onkraj zgodovinske razsežnosti - v prizorišče človeškega obstoja. Vključuje namreč tudi skrivnostno raven življenja po smrti, ki pa po Senegačnikovih besedah ni opisana na tradicionalen, teološki način. Glavna junakinja je dekle, ki jo mora fant po nalogu likvidirati. Odloči se, da v večnost ne gre brez človeka, kateremu se je notranje zavezala. Ne želi ločiti zemeljske oziroma erotične ljubezni od transcendence, s čimer, tako Senegačnik, na poseben način združi vero in ljubezen.

Drama je, kot ocenjuje Senegačnik, težko berljiva tudi zato, ker njeno sporočilo ni enako večini del današnjega časa, ki jim vlada "resentiment" oziroma zamera do življenja, ki se kaže bodisi v destrukciji, agresivnem izražanju ali pa sentimentalni oazi, za katero se skriva brutalnost. To delo je izraz hvaležnosti za bivanje, "ki izvira in ponika v skrivnost", je še dejal Senegačnik.

Simčič je izrazil veselje nad številčno udeležbo - predvsem literatov - na predstavitvi knjige, ob tem se je pošalil, da nekoč niso hodili na predstavitve ponatisov. Poudaril je, da je tokratni natis poseben, ker gre za kritično izdajo.

Zgodbi za dramo je spisal v dveh nočeh, in sicer po resničnih dogodkih v 40. letih minulega stoletja na Primorskem. Zgodbi sta brutalni, prva se nanaša na fanta, ki je šel ubit svojega strica, botra, ker bi mu sicer ubili očeta, druga pa opisuje uboj dekleta, ki jo po nalogu umori njen fant. Drama se Simčiču zdi dovolj berljiva, kar po njegovem mnenju dokazuje tudi 3500 izdanih izvodov.

Akademik Zorko Simčič se je rodil leta 1921 v Mariboru. Med letoma 1948 in 1994 je deloval v Argentini in bil eden najvidnejših literatov tamkajšnje slovenske povojne emigracije. Za svoj roman Človek na obeh straneh stene (1957), ki sodi med najpomembnejša dela slovenske povojne proze, je leta 1993 prejel nagrado Prešernovega sklada. Pričujočo dramo je napisal leta 1967.