PGK, 24. 5. 2013

Izbrisani še vedno drugorazredna tema

Sobotne ponovitve predstave 25.671 v Prešernovem gledališču ne bo. Toda ne zaradi bolezni v igralskem ansamblu, pač pa zato, ker je tokrat odpovedalo občinstvo. Nanjo so bili namreč povabljeni slovenski politiki.
foto: Mare Mutić, Prešernovo gledališče Kranj
foto: Mare Mutić, Prešernovo gledališče Kranj
foto: Mare Mutić, Prešernovo gledališče Kranj
foto: Mare Mutić, Prešernovo gledališče Kranj
foto: Mare Mutić, Prešernovo gledališče Kranj
foto: Mare Mutić, Prešernovo gledališče Kranj

V Prešernovem gledališču Kranj so na eno od ponovitev predstave 25.671, premiera je bila marca, povabili vse poslanke in poslance v Državnem zboru, vse člane slovenske vlade, predsednika države Boruta Pahorja in predsednico vlade Alenko Bratušek. V kranjskem gledališču naj bi tako v soboto sedelo več kot sto predstavnikov slovenske politike, a ne bo sedel niti eden. Do včeraj bi morali potrdili svoj prihod, česar ni storil nihče, opravičilo se jih je deset, večina pa se na povabilo sploh ni odzvala. „Izbrisani so v Sloveniji očitno še vedno tabu tema, s katero se politiki ne ukvarjajo kaj dosti, precej zgovoren pa je tudi odziv na naše povabilo, saj odziva nanj sploh ni bilo,“ je dejala Mirjam Drnovšček, direktorica Prešernovega gledališča Kranj.

V Prešernovem gledališču se ob tem sprašujejo, ali so predstavniki slovenske oblasti spregledali povabilo ali gre za ignoranco problematike izbrisanih ali pa jih predstava, ki je v javnosti sicer naletela na večinoma izjemno dober odziv, preprosto ne zanima. Spomnimo: leta 1992 je bilo iz Registra stalnega prebivalstva republike Slovenije izbrisanih 25.671 oseb, ki so s tem nezakonito izgubili status stalnega bivališča v Sloveniji. Dolga leta so – nekateri celo še danes – živeli brez dokumentov, socialnega in zdravstvenega zavarovanja, brez možnosti za zakonito zaposlitev in šolanje. Do danes nobena slovenska vlada ni do konca rešila tega problema.

Omenjene problematike so se v Prešernovem gledališču lotili v predstavi 25.671, ki jo je režiral Oliver Frljič, dramaturginja je bila Marinka Poštrak – njena je tudi zamisel o postavitvi omenjene tematike na gledališki oder -, v predstavi pa nastopajo Darja Reichman, Vesna Jevnikar, Vesna Slapar, Miha Rodman, Aljoša Ternovšek, Matjaž Višnar in Borut Veselko. Kot je poudaril Frljić, želijo s predstavo opozoriti javnost, da Slovenija niti po enaindvajsetih letih ni sprejela sistemske rešitve za težave izbrisanih niti jim ni namenila ustrezne nematerialne ali materialne odškodnine za to, kar jim je z izbrisom naredila. Vladi RS so v PG Kranj marca poslali predlog zamisli za spomenik izbrisanim, ki je bil izbran na natečaju omenjenega gledališča, igralci pa na vsaki ponovitvi zbirajo prostovoljne denarne prispevke za odškodnine izbrisanim in denar prav tako pošiljajo vladi.

V PG Kranj so v želji, da bi predstavo videli tudi predstavniki slovenske oblasti, eno od ponovitev pripravili zanje, toda odziva ni bilo. „Dejstvo, da se politiki niso odzvali našemu povabilu na predstavo 25.671 o izbrisanih me niti ni presenetilo glede na stanje duha v naši državi. Vendar sem, ker upanje umre zadnje, naivno pričakovala vsaj njihov vljudnosten odziv. Toda politiki so bili vsaj tokrat iskreni! S svojo ignoranco so samo še enkrat potrdili, da imajo glede izbrisanih slabo vest in več kot očitno je, da se s svojo krivdo in odgovornostjo nočejo soočiti, pa čeprav gre zgolj za predstavo. Sporočilo, ki so nam ga s svojo ignoranco poslali je, da tako kot so izbrisali izbrisane, mislijo, da lahko zlahka izbrišejo tudi predstavo, gledališče, umetnike, svoj jezik in narod,“ je povedala Marinka Poštrak, dramaturginja in vodja umetniškega oddelka v PG Kranj.

Gost

Vse v redu, ampak gre za sprenevedanje tudi s strani gledališča: je to, kar počnejo, "gledališče" ali je "za res"? Zdi se, da kot jim ravno najbolj paše. Če jim kdo kaj poočita, rečejo, "to je gledališče, mi pač na "gledališki" način tematiziramo, polemiziramo t nekim problemom." Obenem iz gledaliških likov jasno prehajajo v svoje privatnosti in res me zanima, če je kdo od njih v katerem od teh svojih privatnih trenutkov podaril kak evro za izbrisane. Če se je kdo od njih angažiral še izven svoje "gledališke službe". Če se je morda režiser odpovedal honorarju? Ker če se ni, je to eno samo navadno sprenevedanje, tipičen primer, ko stiska bližnjega postane dobra tržna niša.

24. 5. 2013