JSKD že petnajsto leto organizira mednarodno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev "Opus 1 – plesna miniatura". Ker se plesna dejavnost zelo hitro razvija in internacionalizira, vsako leto prilagodijo format dogodka razvoju področja. Kot pravi Nina Meško, producentka za ples na JSKD, jo tak način dela spodbuja, da razvija nove teme, razmišlja o spremljevalnih dogodkih, potencialnih oblikah novih nagrad in tako vse bolj stremi k festivalski obliki dogodka, saj tekmovanja v plesni umetnosti ne podpira in raje spodbuja raziskovanje in izmenjavo ter ustvarjalnost na plesnem področju.

Na odru celjskega gledališča se bo 30. marca, v organizaciji JSKD, odvilo že 15. mednarodno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 – plesna miniatura 2024. Kakšno pot je to tekmovanje prehodilo v zadnjih 15 letih, tako glede same prepoznavnosti v domačem in mednarodnem kontekstu kot tudi glede stanja na področju sodobnega plesa na splošno?

Tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev že 32 let poteka v Celju, vendar je bilo najprej samo državno. Pred 15 leti se je preoblikovalo v mednarodno z namenom, da se mladi slovenski plesni ustvarjalci srečajo z vrstniki iz tujine. Državno raven smo preselili v Ljubljano, tudi zaradi vse večjega števila prijav, in zlato priznanje na državni ravni je vstopnica za slovenske plesne ustvarjalce na mednarodno raven. Plesne ustvarjalce iz tujine izberemo prek videoposnetkov. Prijav iz tujine je prav tako vsako leto več in letos jih je bilo 40. Med njimi smo izbrali osem plesnih miniatur – pet solov in tri duete iz Švedske, Hrvaške, Amerike, Francije, Belgije, Španije in Tanzanije.

Mednarodni OPUS je v teh letih pridobil prepoznavnost v svetovni plesni javnosti in vsako leto prejmemo več prijav z vseh kontinentov sveta, kar nas zelo veseli.

Ste se letos morda srečali s kakšnimi posebnimi izzivi pri organizaciji tako velikega dogodka?

Srečevanje z izzivi je stalnica pri organizaciji naših plesnih dogodkov, saj se plesna dejavnost zelo hitro razvija in internacionalizira in tako vsako leto prilagajamo format dogodka razvoju področja. Tak način dela me spodbuja, da razvijam nove teme, razmišljam o spremljevalnih dogodkih, potencialnih oblikah novih nagrad in tako vse bolj stremim k festivalski obliki dogodka, saj tekmovanja v plesni umetnosti ne podpiram in raje spodbujam raziskovanje in izmenjavo ter ustvarjalnost na plesnem področju.

Tudi vi ste življenje posvetili sodobnemu plesu in koreografiji. Ste kot mlada plesalka pogrešali tovrstne dogodke v Sloveniji?

Mislim, da sem se kot plesalka in koreografinja razvijala v izredno stimulativnem času in podobnih dogodkov sploh nisem pogrešala. Bili so drugi časi in drugi izzivi. 

Kako zelo pomembno je za mladega plesalca oziroma plesalko, da ima priložnost pokazati svoj plesni talent in da pri tem dobi tudi ustrezno povratno informacijo in podporo?

To je izredno pomembno, sploh priložnost za ustvarjanje in predstavljanje ter potem povratna informacija, najprej mentorja in potem širše strokovne javnosti. To je nujen način za razvijanje mladega plesnega ustvarjalca – poglobljeno delo v plesnem studiu, odrska izkušnja, artikulacija lastnega dela in strokovna ocena ter konstruktivna kritika, ki je usmerjena v spodbudo in možnost nadaljnjega razvoja mladega plesnega umetnika/umetnice.

Navkljub različnim plesnim dogodkom in festivalom v Sloveniji tudi posamezniki, ki se posvečajo kulturni vzgoji mladih, opažajo, da je prav področje sodobnega plesa mladim nekako najmanj poznano. Kaj je po vašem mnenju vzrok za to? Lahko dogodki, kot je Opus 1, pripomorejo tudi k promociji sodobnega plesa kot takega oziroma k povečanju zanimanja zanj med mladimi?

Problem plesa kot umetnosti je, da ni prisoten v šolah. Je zgolj del športne in ne umetnostne vzgoje. Nujno je, da se mladi seznanijo s plesom kot sredstvom za izražanje in ne kot s fizično disciplino. Upam, da bomo delno spodbudili zanimanje za plesno področje in izpostavili pomen plesa za razvoj otroka s svetovno konferenco daCi (Dance and the Child International), ki jo pripravljamo to leto in se bo odvila med 7. in 12. julijem v Ljubljani.

Opus 1 je sicer velika spodbuda, vendar zgolj za tiste, ki že velik del svojega prostega časa posvečajo plesu, da še napredujejo, in mnogi izmed sodelujočih v preteklih letih so danes prisotni na profesionalni plesni sceni.

Kako vi osebno vidite prihodnost razvoja sodobnega plesa, predvsem med mladimi plesalci?

Razvoj je izredno hiter in število mladih plesalcev raste iz leta v leto. Vedno več je uspešnih plesnih učiteljev, mnogi mladi študirajo ples v tujini. Žal pa je Slovenija majhna država in ni veliko možnosti za preživljanje s plesno umetnostjo.

Kako se ljubitelji plesa lahko vključijo ali podprejo tekmovanje, tudi če sami niso plesalci?

Letos smo povabili mlade plesalce iz Celja, da skupaj s plesnima učiteljema – Geo Erjavec in Igorjem Sviderskim, pripravijo plesni pozdrav oziroma plesno intervencijo za mesto in mlade plesne ustvarjalce, ki prihajajo. Na ta način, upamo, bomo pridobili nekaj publike, ki se na velikonočno soboto težko odpravi v gledališče. 

Ples je lepo plesati pa tudi gledati. Videti množico raznolikih plesnih kreacij z različnih koncev sveta je resnično privilegij za mesto Celje in zato so vsi ljubitelji lepo vabljeni, da se nam pridružijo na tem mednarodnem dogodku.