Zgodbe v knjigi Pojavimo se in poniknemo kot boža doga dolgoletnega člana igralskega ansambla MGL so nadaljevanje njegove knjige Moja zgodba: samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi iz leta 2019. Kot je v spremni besedi zapisal pisatelj in dramatik Tone Partljič, gre za sveženj novih premislekov, spominov in čustvovanj o domačem Dobrovniku ter prekmurski ravnici, ki se v oblikovno raznovrstni in jezikovno bogati knjigi zlijejo v etično visoko zastavljeno "spominsko" knjigo z izredno sporočilno empatijo.

Car je v pogovoru z dramaturginjo Petro Pogorevc povedal, da se, ko odidejo živi pričevalci, čas spremeni v zgodbe. Zgodbe, ki jih je zapisal, so se naložile v njem. Vsako izmed njih uvede kakšna kitica pesmi prekmurskih pesnikov. Slednje je vključil, da na eni strani napovedo vsebino zgodbe in na drugi, da bi promoviral prekmurske pesnike, ki so pisali še v stari prekmurščini. Te pesmi, kot je povedal, niso bile objavljene v knjigah, našel jih je v starih časopisih v Narodni in univerzitetni knjižnici. O naslovu knjige Pojavimo se in poniknemo pa je povedal, da je "iz svoje pokrajine zrasel in se bo vanjo pogreznil". Vmes pa jo je "brezpogojno ljubil in iz nje črpal navdih".

Kot je izpostavila Petra Pogorevc, je bila knjiga Moja zgodba precej bolj avtobiografska, medtem ko Car v pričujoči knjigi zapiše tudi zgodbe svojih staršev in starih staršev, pri čemer so nekatere zelo pretresljive. Njihovo poslanstvo je, da se prenašajo naprej na mlajše generacije. Car meni, da v nas po preteku določenega časa ostanejo predvsem lepi spomini. Obudil je tudi spomin na svojega starega očeta, ki jim denimo nikoli ni hotel pripovedovati o svojih izkušnjah v vojni.

Stari oče jim je sicer velikokrat pripovedoval zgodbe, a kot se spominja igralec, pri tem nikoli ni bil vsiljiv. Tudi njegova mati, ki je sicer veliko brala, je znala lepo pripovedovati. Njegovi vnuki so danes zelo zasedeni, kot pravi, bodo njegove zgodbe mogoče prebrali, ko bodo starejši.

Eno od zgodb pa je Car namenil tudi prekmurskemu jeziku, o katerem po besedah Petre Pogorevc piše "zelo strastno in z veliko ljubezni". Kot je dodal igralec, ima, ko piše o prekmurščini, v mislih vse male jezike, ki so danes, ko je vseprisotna angleščina, ogroženi.

Leta 1944 v Dobrovniku rojeni Car je na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo diplomiral leta 1967. Med letoma 1968 in 1979 je bil član ansambla Slovenskega narodnega gledališča Maribor, od leta 1980 pa član MGL. V svoji igralski karieri je poustvaril številne prepoznavne, glavne in stranske osebe, zlasti komične in tragikomične like. Znan je tudi po vlogah v več slovenskih filmih. Še posebej je zaslovel z lastno monodramo v prekmurščini Poredušov Janoš, s katero je nastopal po vsej Sloveniji in tudi v tujini.