SiGledal/Ana Pikovnik, 9. 8. 2024

Ideje za poletno branje

O telesu, prostoru, obujanju spominov in biografijah. Na portalu SiGledal smo pripravili pregled vidnejših publikacij s področja uprizoritvenih umetnosti, ki so izšle v sezoni 2023/2024.
:
:

Foto: Pixabay

V Knjižnici MGL je izšla zbirka esejev dramaturga in teatrologa Blaža Lukana z naslovom Tretja predstava: eseji o drami, gledališču, plesu in abstrakcijah. V njej so zbrani krajši zapisi, v katerih avtor daje prednost spontanim odzivom na scenske dogodke.

Pri Maski je bila v zbirki TRANSformacije izdana knjiga dramaturginje, kritičarke in producentke Jamine Založnik z naslovom Zavzemanje prostora: nove izvedbene prakse v Jugoslaviji. V knjigi avtorica raziskuje reprezentacije uporabe in misli telesa kot govorice umetnosti v kontekstu jugoslovanskega samoupravnega socializma. Tema lanske jesenske številke revije Maska (215–216) so somatika in somatske prakse v slovenskem sodobnoplesnem umetniškem ustvarjanju, tema zimske številke (217–218) so metodologije, taktike in strategije, tema zadnje, pomladne številke (219–220) pa prostori.

V pretekli sezoni je bilo izdanih tudi kar nekaj biografij uprizoritvenih umetnikov. Pri založbi Pivec je izšla knjiga o Stanetu Severju z naslovom Stane Sever: genij na gledališkem odru avtorja Marka Koširja. Knjiga opisuje igralčevo mladost, njegove igralske začetke in poznejšo igralsko kariero. Pri založbi Beletrina je izšla avtobiografija Jurija Součka z naslovom Glej ga, Součka!, ki jo je uredila Ana Ivančič. Gre za biografijo gledališkega velikana, ki je ustvaril okoli 150 gledaliških in 600 radijskih vlog.

Prav tako je pri založbi Pivec izšla monografija Vilija Ravnjaka z naslovom Talijin hram v Mariboru. V knjigi so strnjeni avtorjevi članki, eseji, intervjuji in dnevniški zapiski iz časa med letoma 2006 in 2021. Delo nam omogoča vpogled v zgodovino SNG Maribor. Založba je izdala tudi spomine režiserja in pisatelja Sama M. Strelca z naslovom Mladićev mladič.

Mariborska knjižnica je v sodelovanju s SNG Maribor izdala obširno biografsko-spominsko publikacijo z naslovom Ondina Otta Klasinc (1924–2016). Delo je posvečeno eni najpomembnejših opernih pevk, ki je pomembno prispevala k razvoju in prepoznavnosti mariborske Opere. Gre za publikacijo iz sklopa zbirke Osebnosti, publikacijo pa je uredila Karmen Salmič Kovačič.

Pri Beletrini so ob dvajseti obletnici smrti Rudija Šeliga izdali knjigo z naslovom Ohranjeni spomin. Gre za novele, ki so nastale med letoma 1966 in 1997. Urednik knjige je literarni zgodovinar Aleksander Zorn. Izšla je tudi pesniška zbirka režiserja Jana Krmelja z naslovom Uho. Knjiga Joži o življenju Jožice Avbelj, ki je prav tako izšla pri Beletrini, je zdaj na voljo tudi kot zvočnica.

Založba univerze v Ljubljani je izdala monografijo Marije Zlatnar Moe z naslovom Slovenske hiše za lutke, ki posveča pozornost Henriku Ibsenu predvsem s primerjalno analizo prevodov njegovih del, in monografijo Prekinitve s tradicijo v slovenskih uprizoritvenih umetnosti 1966–2006 avtorice Barbare Orel.

Slovenski gledališki inštitut je izdal knjigo intervjujev z gledališkim režiserjem Tomijem Janežičem z naslovom Kot bi bil tukaj začasno: v dialogu s Tomijem Janežičem. Izbor intervjujev pokaže, kako razgiban je Janežičev odrski diskurz, ki se ves čas poglablja in nadgrajuje. Knjigo je uredil Primož Jesenko. Izdan je bil tudi Slovenski gledališki letopis 2021/2022. Prva številka enajstega letnika revije Amfiteater je bila posvečena gledališkim eksperimentom na Slovenskem (1966–1986) in njihovim odmevom, temi, ki je bila osrednja tudi na Amfiteatrovem simpoziju jeseni 2022. Prva številka dvanajstega letnika pa se osredotoča na preživetje komedije, ki je bila prav tako tema Amfiteatrovega simpozija, a leta 2023. Obe številki je uredila Maja Murnik. Izšli so tudi Dokumenti – 60 let: bibliografija (1964–2024) pod okriljem Katarine Kocijančič, ki so nastali v želji po predstavljanju in interpretiranju gradiva o gledališču. Izdali so tudi e-knjigo Gledališka fotografija 1.1. & 1.2. Toneta Stojka, ki zajema izbor avtorjevih fotografij, nastalih med letoma 1969 in 2016.

Dramatiki je bila posvečena lanska poletna številka revije Sodobnost (7-8/2023), v kateri lahko prebiramo sodobno slovensko dramatiko Anje Novak - Anjute, Mance Lipoglavšek, Matjaža Zupančiča, Nine Kuclar Stiković in Vinka Möderndorferja.

Založba Aristej je v zbirki Pojmovnik izdala knjigo Oblačilni pojmovnik Belinde Radulović o zgodovini oblačil, tekstilu in poklicih, povezanih z njim. Prav tako je izšla nova številka revije Dialogi z naslovom Improvizacije, ki jo je uredila Jasmina Založnik in obravnava improvizacije v umetnosti, vzgojno-izobraževalnih procesih in življenju samem.

Pri založbi Miš je Barbara Cerar objavila roman z naslovom Prod, ki je še posebej primeren za ljubitelje nenavadnih in nepredvidljivih zgodb, pri Mladinski knjigi pa je objavila roman z naslovom Pretežno jasno.

Knjiga Along the Walk je izšla v sklopu istoimenskega projekta, ki se ukvarja s tematiko upočasnitve v umetnosti. Projekt je potekal med leti 2022 in 2024 v Franciji, Sloveniji, Nemčiji, Belgiji ter deloma v Italiji in na Hrvaškem. Knjiga je zasnovana kot likovna galerija, uredil jo je Samo Oleami.

Vabimo k branju nove knjige Toneta Partljiča, ki je izšla pri Mladinski knjigi in je neke vrste dvoživka. Prvi del knjige namreč sestavljata komediji, drugi del pa je predstavitev avtorjeve gledališke poti v Pekrah. Preberete si lahko tudi nove knjige Bogomile Kravos Moj Trst, Denisa Poniža Videnja in vedenja ter Irene Avsenik Nabergoj Izvori podobe Judov v starejši slovenski književnosti, ki so izšle pri Slovenski matici. Pri založbi Morfem pa je izšla knjiga radijskega in televizijskega scenarista ter dramatika Boštjana Tadela z naslovom Četrta generacija.

Poletno branje