Mislim, da je tale stavek veljal za prav vse, ki smo imeli v zadnjih dneh priložnost delati s tem neverjetnim francoskim režiserjem (ki je, mimogrede, na Mladih levih gostoval leta 2008 s predstavo L'Effet de Serge). Na nek način je težko opisati zakaj.
Spet ne najdem besed. Nekako vse od sijočih oči, ko govori o svojem delu, kolektivu in o začetkih brez denarja. Pa o njegovem občutku za čarobnost in ustvarjanje neke rahlo absurdne realnosti, v katero niti za trenutek ne podvomiš. Dela Philippa Quesnea so v resnici Philippe Quesne, če razumete. Neka specifična mirnost in ljubezen do tega, kar postavi na oder.
Pa potem, ko nam razlaga, da so njegova dela vedno pozitivna, ko pravi, da je oder zanj morda edini prostor, kjer se vse lahko dobro razplete. Kakor npr. v njegovi predstavi La Mélancolie des Dragons skupina hard-rockerjev, ki zaradi pokvarjenega avta obstane sredi ničesar, situacijo reši povsem preprosto ter naključni mimoidoči gospe namesto drame, razburjenja in jeze, s popolnim navdušenjem predstavi njihov prenosljivi park atrakcij. Kar seveda sledi, je postavljeno v obliki številnih popolnoma absurdnih predstavitev in situacij, ki učinkujejo izjemno lepo in otroško naivno.
Ali pa, ko nam razlaga, kako je našel Isabelle, eno od svojih performerjev. Ja, veste, Isabelle ni imela službe, pa sem ji želel pomagat. In všeč mi je bila, ker je vedno zadovoljna z vsem. Lahko gleda najslabše gledališke predstave in je popolnoma navdušena…
In še in še. Toliko informacij o Philippu Quesneu, pa še vedno ni dovolj. Nedvomno, bil je popolnoma zmagovit element Hamburg International Summer Festivala.
Sicer pa, danes smo 23. 8. 2010, ura je pol enih zjutraj in verjetno je to prvič, da mi je uspelo priti domov relativno zgodaj (pred nekaj minutami). 6 more days to go… Program je torej zapolnjen do konca, počutim se kot prenatrpano telo, ki je že pred dnevi zgubilo vse bazične življenjske funkcije. Kot Rauschenbergove combines, ki so se spreobrnile v bela, prazna platna.
Kot kaže ima tudi umetnost svoje meje – ne v vsebini, temveč v količini.
***
ARENA je festivalski časopis Mladih levov, ki ga ustvarjajo mladi pisci, predvsem udeleženci Maskinega Seminarja sodobnih scenskih umetnosti že vrsto let.
Arena je nastala na pobudo zavoda Bunker v sodelovanju s Seminarjem sodobnih scenskih umetnosti pri Maski, zavodu za založniško, kulturno in producentsko dejavnost. Sodelovanje smo v letu 2010 razširili tudi na spletni portal slovenskega gledališča SiGledal, ki bo z objavami tekstov poskrbel za dodatno in okrepljeno poročanje.
Arena je eksperimentalna platforma, ki presega žanrske okvirje klasičnega pisanja in vzpostavlja teren za poigravanje z novostmi in preizkušanje ustvarjalnega duha svojih piscev. Je samoorganizirana, kolektivna enota, v kateri velja glas enakopravnosti in transparentnosti.
Povezava: Arena 2010 - Festivalski časopis mladih levov