Cankarjev dom, 20. 2. 2010

Hamlet iz Litve

»Ta generacija ne živi v resničnem svetu, ampak v erotizirani iluziji. Preračunljiva je, prilagodljiva in samoobvladana. Pri tem pa ni pripravljena sprejemati odločitev, kot pripadajo odraslim. Živi za zaveso, ki jo ločuje od resničnosti, in to zaveso je treba raztrgati.« - Oskaras Koršunovas

Foto Dmitrij Matvejev

Režiser Oskaras Koršunovas
Scenografija
Oskaras Koršunovas in Agnė Kuzmickaitė
Kostumografija
Agnė Kuzmickaitė
Skladatelj
Antanas Jasenka
Lučno oblikovanje
Eugenijus Sabaliauskas
Zvočno oblikovanje
Vilius Vilutis

Igralci:
Hamlet Darius Meškauskas
Klavdij in duh Dainius Gavenonis
Gertruda Nelė Savičenko
Polonij Vaidotas Martinaitis
Ofelija Rasa Samuolytė
Horacij Julius Žalakevičius
Laert Darius Gumauskas
Rosenkrantz, Bernard Tomas Žaibus  
Guildenstern, Marcel Jonas Verseckas, Giedrius Savickas

Ob uprizoritvi Hamleta se bomo v Sloveniji prvič srečali z gledališčem enega najprodornejših litovskih režiserjev Oskarasa Koršunovasa. Med drugim ustanovitelj neodvisnega Mestnega gledališča v Vilni (OKT) je s svojimi uprizoritvami uspešno gostoval v številnih evropskih središčih in pred leti prejel prestižno evropsko nagrado za novo gledališko stvarnost. Izrazito avtorska interpretacija slovite Shakespearove tragedije je bila premierno predstavljena v okviru projekta Evropska kulturna prestolnica v Stavangerju leta 2008 na Norveškem, pozneje pa na več mednarodnih festivalih, kot so poljski Dialog, leipziški Euro-scene, moskovski NET in drugi. Kritiki so jo označili kot »brezkompromisno«, »eksplicitno«, »resnično« vizijo Hamleta.

»Močno smo potrebni samoanalize, da bi razumeli dogajanje okoli nas in spoznali, katere odločitve moramo sprejeti za preživetje. Morda bomo morali v sebi celo negovati nekakšno ‘paranojo’, da bi preprečili temeljne napake pri razumevanju sveta. Premagati moramo tihoto mrtvila, ki nas obdaja, ugotoviti in ponovno spoznati, da gre za iluzijo.

    Hamlet je najbolj aktualno delo našega časa. Hamletovi dvomi se sprva zde absurdni. Naše bivanje je tako udobno in prihodnost se zdi skorajda zagotovljena, a občutek varnosti je lahko nekaj zelo nevarnega. V resnici mora vsakdo od nas prihodnost iskati v sebi in ne v političnih sloganih ali oglasih. Raztrgati moramo tančico, ki zastira naše življenje in razgaliti svojo dozdevno varno eksistenco. Preteklost marljivo 'načrtuje' našo prihodnost. Verjamemo, da smo ušli včerajšnjim grozotam in si prizadevamo ogniti izzivom sedanjosti in jutrišnjega dne..«

Oskaras Koršunovas

OKT/ Mestno gledališče v Vilni

Gledališče Oskarasa Koršunovasa (danes OKT/ Mestno gledališče v Vilni) je bilo ustanovljeno leta 1999. Že od vsega začetka je bila njegova namera ostati neodvisno. Novoustanovljena organizacija se je odločila delovati neodvisno od katerih koli subvencij, se udejanjati brez stalnega odra. Do takšne odločitve je prišlo zaradi enega razloga: pretrgali naj bi vse vezi z resničnostjo tedanjega gledališča in zasnovali novo.

Gledališče se je odločilo še za nadaljnje tveganje: razglasilo je, da je prišel nov čas, ki naj odzvanja v sodobnem gledališču. Gledališka skupina je začela postavljati najbolj aktualno dramsko pisavo, ki je bila v tistih dneh na litovskih odrih odsotna. Gledališče OKT je izrisalo lastno komunikacijo z občinstvom, vpeljalo pa je tudi nov slog poslovnega vodenja. Navkljub trpkim odzivom in kontroverznim mnenjem pa je ta pogumen korak vreden spoštovanja in ustreznega vrednotenja. Danes lahko zatrdimo, da je umetniški projekt mladega režiserja sčasoma pridobil sloves najbolj uveljavljenega in “spektakularnega” gledališča.

      
OKT/ Mestno gledališče v Vilni se zavzema predvsem za sodobno dramo, moderno uprizarjanje klasikov in v ospredje postavlja koncept odrske metafore in dramskega momenta. Gledališče je svoj avantgardni položaj ohranilo dolga leta, privabilo mlade talente, bilo izjemno produktivno ter gostovalo na številnih festivalih po vsem svetu. Poglavitni cilj OKT/ Mestnega gledališča v Vilni je iskanje modernega gledališkega jezika, ki bi ustrezalo ritmu sodobnega življenja; prišlo naj bi do analize mita modernega človeka in občinstvo spodbudilo k drugačnim dejanjem ali življenju.
Z neomajno neodvisnostjo je gledališču uspelo uveljaviti odločno strategijo umetniškega programa. Ustvarilo je prodoren repertoar, ki vključuje sodobno dramatiko, kot tudi klasike. Temeljni credo pri snovanju repertoarja je: uprizarjati klasike kot bi šlo za sodobno dramatiko in sodobno dramatiko kot bi šlo za klasike. Zaradi tega se posamične predstave organsko prežemajo in ena v drugi odzvanjajo: delo Fireface Mayenburga je nekako povezano s Shakespearovim Romeom in Julijo, Shakespearov Sen kresne noči pa se navezuje na Slo Sarah Kane. Te predstave niso v disharmoniji z Ravenhillovim delom Shopping and Fucking ali Sofoklesovim Kraljem Ojdipom, Mojstrom in Margareto po romanu M. Bulgakova, Shakespearovim Hamletom ali mojstrovino Antona Čehova – Striček Vanja.

Danes je gledališče predano prepričanju, da je za ohranjanje kreativnosti in aktualnosti treba podreti zidove fizičnega prostora. OKT si ne prizadeva samo premakniti meje odra, temveč tudi preiti omejitve konvencionalnih gledaliških konceptov. Gledališče si bo še vnaprej prizadevalo v gledalčev glavi ustvariti  lastno arhitekturno vizijo.  
OKT/ Mestno gledališče v Vilni je pobudnik in organizator Mednarodnega gledališkega festivala SIRENOS v Vilni in Gledališkega festivala Druskininkai, udejanja pa se tudi v lokalnih in mednarodnih kulturnih projektih.

Oskaras Koršunovas, režiser
Umetniški direktor Mestnega gledališča v Vilni OKT

Rojen leta 1969 v Vilni. Leta 1993 je diplomiral na Litovski glasbeni akademiji, študiral je dramsko režijo (pri Jonasu Vaitkusu). Med študijem je že izoblikoval prve predstave: trilogija po predlogi del ruskih avantgardnih avtorjev iz zgodnjega 20. stoletja Daniila Kharmsa in Aleksandra Vvedenskyja: There To Be Here, The Old Woman in Hello Sonya New Year (1990-1994) je bila deležna domačega in mednarodnega priznanja. Te predstave so raziskovale popolno absurdnost obstoja, avtomatizem in inercijo človeških razmerij, strah in odtujenost.  
Sčasoma se je Oskaras Koršunovas posvetil analizi družbeno-kulturnemu okolju svoje sodobnosti– uprizoritvam sodobnih dram. To je bil popolnoma nov pojav v litovskem gledališču tega časa, ki si je prizadevalo vnovič izoblikovati identiteto po radikalnih družbenih in političnih spremembah (leta 1990 se je Litva osvobodila pol stoletja dolgega Sovjetskega jarma in razglasila samostojno državo). Leta 1997 je Oskaras Koršunovas režiral P.S. File O.K. - igro Sigitasa Parulskisa, litovskega pesnika in dramatika svoje generacije. Umetniško izjemno kompleksna uprizoritev je odzvanjala sovjetsko preteklost s pomočjo izrazite aktualizacije bibličnega mita o Abrahamu in Izaku. Leta 1998 se je režiser spoprijel s tragičnim in kontroverznim Koltèsovim delom Roberto Zucco.

Njegove uprizoritve so močno odjeknile v miljeju tedanjega litovskega gledališča, bile so zadnje, ki jih je ustvaril za Narodno akademsko gledališče Drama. Leta 1999 je režiser skupaj z drugimi umetniki somišljeniki ustanovil neodvisno gledališče – Gledališče Oskarasa Koršunovasa ali OKT.  Želeli so si gledališča, ki ne bi bilo omejeno na estetsko iskanje, temveč bi iskalo povezave z ljudmi, ki dramo prestajajo v neposrednosti novega časa. V dveh letih so zasnovali repertoar novega gledališča: vključuje tako sodobno dramatiko, kot tudi klasike: Shopping and Fucking Marka Ravenhilla, Sen kresne noči Williama Shakespeara, (obe leta 1999), Feuergesicht Mariusa von Mayenburga, Mojster in Margareta Mikhaila Bulgakova, (obe leta 2000), Sofoklesov Kralj Ojdip, 2002, Romeo in Julija Williama Shakespeara, 2003, Playing the victim Olega in Vladimir Presnyakova, 2005 in druge. Uspeh teh postavitev velja pripisati tudi močni umetniški zasedbi: scenografija: Jūratė Paulėkaitė, skladatelja Antanas Jasenka in Gintaras Sodeika, koreografija Vesta Grabštaitė, igralska zasedba OKT in igralci drugih litovskih gledališč. Leta 2004 je OKT ustanovilo Mednarodni gledališki festival "Sirenos". Z drugimi partnerji OKT organizira poletni gledališki festival.  Od leta 2004 ima OKT status Mestnega gledališča v Vilni.
Oskarasa Koršunovasa uvrščamo med generacijo režiserjev, ki so pozornost pritegnili po padcu berlinskega zidu, kot vir energije novega gledališča. Od leta 1990 je Oskaras Koršunovas zasnoval več kot 30 uprizoritev v litovskih kot tudi mednarodnih gledališčih. Njegove produkcije so gostovale po številnih mednarodnih festivalih v Evropi, Ameriki, Aziji in Avstraliji. Zadnja leta je prišlo do tesnih sodelovanj s sosednjimi državami: Poljska, Latvija, Rusija, Finska, Švedska in Norveška. V stockholmskem Kraljevem dramskem gledališču in v Narodnem gledališču v Oslu je O. Koršunovas postavil delo dramatikov, kot sta Jon Fosse in S. Kane, kot tudi dela svojih najljubših avtorjev ruske skupine Oberiu. Raziskuje klasike, kot sta William Shakespeare in Avgust Strindberg. Uprizorjeni sta bili intenzivno osebni in poglobljeno zanimivi poustvaritvi Strindbergove igre „V Damask“: prva v Narodnem gledališču v Oslu leta 2006, in druga leta 2007 v litovskem dramskem gledališču Klaipėdos. Ti impresivni odrski interpretaciji Strindberga, pri katerih je scenografijo prispeval Jūratė Paulėkaitė in glasbo Gintaras Sodeika, sta bili izjemno uspešni tako na Norveškem kot v Litvi. Uspešna preizkušnja režiserjeve mojstrstva je bila nekonvencionalna postavitev komedije Ukročena trmoglavka Williama Shakespeara v Comedie Française leta 2007. Leta 2006 je Oskaras Koršunovas prejel prestižno nagrado new theatre reality Evropskega gledališkega združenja.

Mednarodni uspeh Oskarasu Koršunovasu omogoča udejanjanje v domovini, kjer litovskemu občinstvu predstavlja nova imena sodobne dramatike in nove poustvaritve klasikov. Prejel je litovsko nacionalno nagrado za umetnost in kulturo, ter leta 2000 litovsko gledališko nagrado za najboljšega režiserja “kristoforas” za delo Shopping and Fucking Marka Ravenhilla (1999). Litovsko ministrstvo za kulturo mu je podelilo zlati odrski križec za najboljšega režiserja za delo Romeo in Julija Williama Shakespeara, (OKT/ Mestno gledališče v Vilni, 2003) in za delo The Cold Child Mariusa von Mayenburga (Državno dramsko gledališče Klaipėda, 2004).
Koršunovasova zadnja poustvaritev – W. Shakespeare Hamlet OKT/ Mestno gledališče v Vilni, 2008) – nadaljuje z velikopoteznimi produkcijami slavnih klasičnih besedil.

Antanas Jasenka, skladatelj
Rojen leta 1965. Diplomiral je iz klavirja na Glasbenem kolidžu J. Gruodisa leta 1986. Med letoma 1989-1991 je študiral kompozicijo pri Osvaldasu Balakauskasu na Litovskem konservatoriju (danes Glasbena akademija). Diplomiral na Litovski glasbeni akademiji iz kompozicije pri Vytautasu Laurusasu leta 1994.
Dela Antanasa Jasenka je moč slišati na litovskih festivalih sodobne glasbe ("Jauna muzika", "Gaida") kot tudi na tujem: Drugi mednarodni forum mladih glasbenikov Kijev (1993), glasbeni festival Eurocarillon v Lyonu (1993, 1996), MaerzMusik v Berlinu (2003). Leta 1994 je prejel nagrado "Tyla" za delo "Aryas". Leta 1995 – drugo nagrado Glasbene fundacije za delo "Ancient Songs". Leta 1998 – drugo nagrado za delo "Ambient" na tekmovanju litovskega Schubertovega združenja. Leta 2002 je prejel nagrado za najboljše elektroakustično delo ("Deusexmachina") na tekmovanju skladateljev v organizaciji Združenja litovskih skladateljev.
Komponira tudi glasbo za film (tudi animirani) in gledališče.

Iz tiska

»Hamlet Oskarasa Koršunovasa je najbolj brezkompromisna od vseh njegovih umetniških uprizoritev. Tukaj se resnica izkriči s polnimi pljuči; delo je kruto, eksplicitno, krvaveče. Zaznamuje ga odsotnost vsakršnih sentimentalnosti, šibkosti ali dvoma.« Daiva Sabaseviciene, 7 meno dienos
__________________________________________________________________________

Trajanje predstave: 3 ure z odmorom.
Svetovna premiera:  9. september 2008, Rogalands Theatre, Stavanger (Norveška) v  okviru Evropske kulturne prestolnice 

Cene vstopnic: 24, 20, 17, 12* EUR
(* za dijake in študente)

Popuste je mogoče uveljavljati le ob nakupu v Informacijskem središču CD.
Informacije: Kristina Jermančič, T (01) 2417 172, E kristina.jermancic@cd-cc.si