Uprizoritev Moj sin samo malo počasneje hodi po dramskem besedilu perspektivnega mladega hrvaškega dramatika Ivorja Martinića v režiji Janusza Kice govori o zapletenosti družinskih odnosov. V središču družinske komedij sta mati in sin, ob njima pa cela vrsta zapletenih družinskih razmerij, ki pridejo do izraza med praznovanjem Brankovega petindvajsetega rojstnega dne. Preveč skrbna mati, ki se pretirano posveča svojemu sinu, dementna babica ter nora teta in njen zmedeni mož so le nekateri od protagonistov predstave, ki izpostavlja nesporazume, nesoglasja, generacijske konflikte, zakonske težave … s katerimi se ljudje vsakodnevno srečujemo. Ta tragikomedija poskuša odgovoriti na vprašanje kako sprejeti Drugega, osebo, ki je drugačna, ki jo ljubimo in ji ne moremo ali ne znamo pomagati. Moj sin samo malo počasneje hodi opisuje prigode in pasti odraščanja, zaljubljanja mladih in starejših, govori o uslišanih in neuslišanih ljubezni, boleznih hišnih ljubljenčkov … skratka o vsem, kar nas vsakodnevno spremlja v življenju.