V predstavi V.O.+ Gelabert izvede tri izvirne nove sole in posebej za to predstavo tudi ponovno interpretira nekatera stara dela. Pogled v preteklost, ki gleda v prihodnost. Gelabert se tako vrača v osrčje, v jedro, v točko preloma svoje ustvarjalnosti, v bistvo svojega giba in svoje prezence. Gelabert ta različna dela pospremi s kratkimi komentarji – referencami iz del, osebnimi opažanji, pojasnili o pomenu koreografij, splošnimi idejami o plesu, anekdotami in spontanimi komentarji.

Španski koreograf bo med svojim obiskom 20. maja vodil tudi plesno delavnico z naslovom Solving Movement, ki bo potekala od 10.00 do 14.00 ure na velikem odru. Delavnica je namenjena profesionalnim plesalcem in performerjem. Njen cilj je udeležencem predstaviti gibanje in izkušnjo fizičnega odnosa v njihovem osebnem življenju, najsi gre za povezavo z umetnostjo ali pa za zdravje in dobro počutje. Gelabert bo udeležencem pomagal ozavestiti gib in njegovo integracijo v vsakdanje življenje (gib posameznika ali gib pri skupinskih dejavnostih). Prijava na delavnico je možna najpozneje do 15. maja oziroma do zapolnitve kapacitet.

***

Cesc Gelabert je eden najvplivnejših španskih koreografov in plesalcev. Izjemno vsestranski umetnik je pomembno prispeval k oblikovanju plesne kulture v Španiji. Gelabert se je rodil v Barceloni (Katalonija, Španija). Plesati je začel 1969, ko se je pridružil skupini Ane Maleras. Študiral je jazz ter sodobne in druge tehnike, med drugim z Mattom Mattoxom. Leta 1972 je ustvaril prvo koreografijo, ki ji je sledil prvi solo Accio (1973) v sodelovanju z umetnikom Fredericom Amatom. 
 
Po vrnitvi v Barcelono je osnoval svojo prvo plesno skupino, katere debitantska produkcija Ver-estiu-altumne-ivern-1 je bila premierno predstavljena leta 1976 v Teatre Lliure. Dve leti pozneje se je odpravil v New York, kjer je začel ustvarjati dela za skupine postmodernih plesalcev in svoje nove plesne sole, dober sprejem njegovega sola My Old Corduroy Suit, ki ga je predstavil v newjorškem gledališču The Kitchen, pa ga je trdno umestil v tamkajšnjo kulturno sceno.
 
Leta 1980 je po vrnitvi v Barcelono začel sodelovati s plesalko Lydio Azzopardi, s katero je nastopal po Španiji, Franciji in Italiji. Njuno prvo »oporišče« je bila La Fàbrica, pomembno plesno prizorišče v Barceloni, ki sta ga vodila Toni Gelabert in Norma Axenfeld.
 
Leta 1985 sta Gelabert in Azzopardijeva v Barceloni osnovala plesno skupino Gelabert Azzopardi companyia de dansa in predstavila prvo plesno produkcijo za veliki oder, Desfigurat. Po večletnem sodelovanju s Teatre Lliure de Barcelona je skupina tam dobila domači oder (do leta 2012). Na odru Lliura je skupina leta 1987 in 1988 predstavila Verdijev Requiem in Belmonte (na glasbo Carlos Santosa), deli, ki sta za špansko plesno zgodovino postal emblematični. Skupina, ki je do leta 2003 imela korezidenco tudi v berlinskem gledališču Hebbel, pa se je predstavljala na obsežnih turnejah po Španiji in največjih festivalih po Evropi, v Ameriki in Aziji.
 
 Cesc Gelabert je razvil lasten plesni idiom, ki je bil tesno povezan z njegovim osebnim slogom in z močno prezenco mednarodno nastopajočega solista. Z razširitvijo skupine je njegov koreografski jezik postal bolj homogen. Obenem s koreografiranjem za skupino, za katero je ustvaril več kot 25 del, pa je Gelabert še naprej ustvarjal plesne sole zase in pri tem sodeloval z umetniki z vseh področij. V dolgem obdobju, ki ga je Gelabert preživel med Barcelono in Berlinom, je odkril dela nemškega koreografa Gerharda Bohnerja, prav tako izvajalca solističnih plesnih del. Po Bohnerjevi smrti je obnovil njegovi solo deli Im Goldenen Schnitt I /II, nepozabna kombinacija Bohnerjeve koreografije in njegove interpretacije pa je osvojila kritike in občinstva na največjih mednarodnih festivalih. Z Bohnerjevim solom Schwarz Weiss Zeigen, ki ga je obnovil leta 2010, še vedno nastopa mednarodno.
 
Cesc Gelabert je za Mihaila Barišnikova koreografiral solo In a Landscape, koreografiral pa je tudi za Davida Hughesa, Balletto di Toscana, Tanztheater Komische Oper, Ballet Gulbenkian in Larumbe Danza. Med številnimi umetniki, s katerimi je sodeloval je pri različnih produkcijah, so Fabià Puigserver, Núria Espert, Jorge Lavelli, Montserrat Caballé, Milva, Gerardo Vera, Pilar Miró, Lluis Pasqual, Emilio Sagi, Carles Santos, Frederic Amat, Mario Gas, Julia Migenes Johnson, José Maria Sánchez-Verdú, Kanjuro VII, Lorenzo Mariani in Giancarlos del Monaco.