Gledališča skupnosti s funkcijo krepitve delov skupnosti z resnimi problemi

V Sloveniji so socialna gledališča in gledališča skupnosti kot žanr še precej nedorečen pojem. "Imajo to funkcijo, da se ljudje odprejo, da sodelujejo in v kriznih situacijah, ki so za marsikoga lahko tudi usodne, najdejo možnosti, kako delovati progresivno in pozitivno, ne pa regresivno in depresivno," je pojasnil Dejan Pestotnik iz KID Kibla, ki je včeraj gostila mednarodno konferenco Mi-Od-Pustimo / We-For-Get v okviru mednarodnega projekta Caravan.

V omenjenem projektu sodeluje enajst kulturnih organizacij iz devetih evropskih držav. V štirih letih, kolikor projekt traja, je bilo izvedenih več kot 100 akcij po vsej Evropi. Glavno vodilo ob začetku je bilo graditi idejo "okrevanja po krizi" s pomočjo kulturnih posegov, umetniških nastopov in metodologije gledališča skupnosti ter s tem na nekaterih simbolnih kriznih mestih spodbujati in krepiti kulturno in družbeno moč lokalnih skupnosti.

Na včerajšnjem dogodku v Mariboru so med drugim predstavili Gledališče zatiranih. Gre za metodo, ki se uporablja v gledališko-aktivistične, pedagoške in izobraževalne namene kot orodje za doseganje socialne pravičnosti, lahko pa ima tudi terapevtske učinke.

Po besedah Drage Potočnjak, ki je v letih 1992 in 1996 vodila gledališko skupino mladih bosanskih pregnancev z imenom Nepopravljivi optimisti, so s temi predstavami pomagali predvsem sami sebi, ni pa to spremenilo njihovega položaja v družbi oziroma odnosa Slovencev do beguncev.

Čeprav ni konkretnih posledic, je po mnenju Andreje Kopač iz umetniškega kolektiva Was ist Maribor nujno, da se ta vprašanja vedno znova odpira. Omenjeni kolektiv je junija 2012 v kotlovnici nekdanje mariborske tovarne TAM izvedel dokumentarni projekt Was ist Maribor?, v katerem so sodelovali tudi nekdanji delavci tega propadlega industrijskega giganta.

Trenutno se lotevajo zgodbe okoli finančnega poloma mariborske nadškofije, a so pri tem naleteli na zavrnitev s strani Slovenskega narodnega gledališča Maribor.