Podelitev nagrad in listin bi morala biti 21. marca, vendar so jo ob upoštevanju ukrepov za omejitev širjenja novega koronavirusa prestavili na kasnejši čas.
Breda in Tine Varl sta zaznamovala razvoj lutkovne umetnosti v Mariboru, v Sloveniji in na avstrijskem Koroškem. Njun skupni opus priča o izjemnem umetniškem ustvarjalnem erosu, o vizionarskem delovanju, o dragocenem umetniškem vodenju, pedagoškem delu v umetnosti in za umetnost. Vsak zase in kot umetniški dvojec sta vtisnila neizbrisen pečat zlasti Lutkovnemu gledališču Maribor, piše v utemeljitvi.
Breda Varl je že med študijem arhitekture oblikovala lutke in sceno za predstave ljubiteljskih odrov. Od leta 1983 je bila vodja delavnic in oblikovalka lutk Lutkovnega gledališča Maribor. Kot direktorici gledališča - na položaju je bila med letoma 2002 in 2009 - ji je uspelo izboriti izgradnjo novega gledališča. V svojih stvaritvah je razvijala prepoznavni slog preprostih oblik in duhovitih kombinacij tehnologije in pogosto neobičajnih materialov.
Oblikovala je več kot 50 celovitih likovnih zasnov za Lutkovno gledališče Maribor, nekaj za Lutkovno gledališče Ljubljana, za več pomembnih predstav v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, za Primorsko narodno gledališče Nova Gorica ter za avstrijske poklicne lutkovne skupine. Za koroške Slovence je likovno opremila blizu 50 lutkovnih in dramskih predstav. Poleg tega je na Pedagoški fakulteti v Mariboru predavala o lutkarstvu, scenografiji in vizualnih komunikacijah.
Tine Varl je deloval v različnih mariborskih lutkovnih gledališčih. Leta 1973 je pripravil strokovni elaborat za ustanovitev profesionalnega lutkovnega gledališča. V času, ko je bil direktor in umetniški vodja Lutkovnega gledališča Maribor (1991-1998), je začel reševati prostorsko stisko ustanove. V okviru gledališča je leta 1991 zastavil uspešen koncept mednarodnega lutkovnega festivala - Poletnega lutkovnega pristana, ki v mesto prinaša vrhunce mednarodne lutkovne umetnosti in omogoča izmenjave predstav tudi z drugimi sorodnimi festivali po Sloveniji in v tujini.
Režiral je v lutkovnih gledališčih v Sloveniji in Avstriji, za Televizijo Slovenija in slovenski program avstrijske televizije. Posebej pomembno je njegovo mentorsko delo na seminarjih in delavnicah, zlasti z zamejskimi rojaki na Koroškem in Tržaškem. Ena od njegovih režij, s katerimi je leta 1994 pomembno opozoril na zgodovino in korenine mariborskega lutkovnega gledališča, je bila oživitev Žogice Marogice z lutkami mojstra Antona Jezovška.
Breda in Tine Varl sta leta 1975 ustvarila eno najbolj prepoznavnih lutkovnih serij Zverinice iz Rezije, ki je s pomočjo televizijskih ekranov popularizirala lutkovno umetnost pri številnih generacijah otrok.
Miran Hochstätter bo Glazerjevo listino dobil za razstavo Pokrajine - fotografije, sanje in spomini, Ivanišin za scenarij in režijo filma Oroslan, literarni urednik in založnik Uršič pa za posebej uspešno večletno organizacijsko delo pri spodbujanju in razširjanju kulturnega življenja.
Glazerjeve nagrade so poimenovane po slovenskem pesniku Janku Glazerju, ki je večino ustvarjalnega življenja preživel v Mariboru. Na razpis je tokrat prispelo 21 predlogov.