Frljićev gledališki projekt razburja hrvaške veterane

Predstava, ki govori o umoru 12-letne Aleksandre Zec, njene mame in očeta v Zagrebu leta 1991, je premiero doživela v Kulturnem hrvaškem domu (HKD) na Reki.

Za umor so bili osumljeni in aretirani pripadniki hrvaške policije, ki pa zaradi proceduralne napake niso končali za rešetkami. Takrat je bil državni tožilec Vladimir Šeks, ki je kasneje prodrl v politiki.

Predstava o Zečevi je bila že od samega začetka tarča kritik in nasprotovanj. Pokazala je, da na Hrvaškem obstajajo "naše" in "njihove" žrtve. Nekaj protestnikov iz vrst vojnih veteranov je pred reško premiero očitalo Frljiću, da se osredotoča zgolj na srbske žrtve, kljub temu, da so bile številne vojne žrtve tudi med hrvaškimi otroki.

"Rad bi, da bi si tisti, ki so prišli pred HKD, predstavo tudi ogledali ter šele potem podali mnenje. To je predstava o civilnih žrtvah vojne. V njej se ne ukvarjamo z nacionalnostmi", je Frljićevo izjavo povzel včerajšnji Večernji list.

Predstava se začne z "besnim monologom" igralke, ki vsebuje hrvaška razmišljanja o umoru 12-letne deklice. Med drugim, tako kot nasprotniki predstave, zastavlja vprašanje, zakaj ni nihče pripravil predstave o 400 hrvaških otrocih, ki so bili umorjeni med srbsko agresijo na Hrvaško.

Frljić je še dodal, da je predstava spomin na Aleksandro Zec, a je posvečena vsem otrokom, ki so bili žrtve vojne na Hrvaškem in v svetu.

V predstavi igrajo tudi štiri 12-letnice, s katerimi se pogovarja Ivana Roščić, ki igra Aleksandro Zec.

"Želel sem pokazati, kako bi razmišljala Aleksandra Zec, če bi preživela, in zastaviti vprašanje, kakšne priložnosti je zapravila," je dejal avtor.

Gledališki kritik Jutarnjega lista je ocenil, da gre za najboljšo Frljićevo predstavo v hrvaških gledališčih doslej. Novi list je poudaril, da ima predstava izobraževalno noto, s katero je Frljić v svet poslal univerzalno sporočilo o nesmiselnosti zločinov.

Frljić v predstavi, s katero nadaljuje projekte na temo temnih zgodovinskih plati družbe, sicer ne omenja takratnega tožilca Šeksa. Frljić je nase prvič opozoril v beograjskem Ateljeju 212 s predstavo Zoran Đinđić o atentatu na nekdanjega srbskega premiera.

Sledila je predstava 25.671 v Prešernovem gledališču Kranj, ko je izpostavila izbrisane v Sloveniji.

Frljić zaradi pritiskov desne politične opcije v Krakovu ni uspel na oder postaviti predstave o holokavstu.