Celotna Wagnerjeva tetralogija traja okoli 15 ur, zato bo v letošnji sezoni, ko operni svet praznuje 200-letnico Wagnerjevega rojstva, ustvarjalci iz Sankt Peterburga 2. septembra izvedli prvi del tetralogije Rensko zlato in 3. septembra drugi del z naslovom Valkira. V letu 2014 pa bodo med 1. in 3. septembrom izvedli še preostali deli - Siegfried in Somrak bogov.
"Mislim, da bo poslušanje dveh del v dveh večerih velik zalogaj za naše občinstvo, poslušanje štirih del v štirih večerih pa bi bil še večji. Zato verjamem, da bo izvedba v enoletnem razmaku primerna," je odločitev za enoletni premor pojasnil Brlek.
"Gostovanje je velik uspeh, saj smo se kljub neugodnim časom za kulturo uspeli dogovoriti za to veliko gostovanje. Pri tem sodeluje veliko slovenskih sponzorjev, ki delujejo na ruskem trgu, in z njimi povezanih ruskih podjetij. Tako bo gostovanje zagotovo povezano tudi z gospodarskimi in političnimi odnosi," je poudaril.
Kot je še dejal, bo to prvič, da bo v Sloveniji uprizorjen celoten Nibelungov prstan, ki pa ga Mariinsko gledališče izvaja tudi v mestu ob Nevi. "To so predstave, ki so jih v Mariinskem gledališču ustvarjali nekaj let," je pojasnil Brlek. Na Festivalu Ljubljana je Valkiro leta 2007 sicer že izvedla Litovska državna opera.
Letošnji, 61. festival Ljubljana bo poleg Wagnerja osredotočen še na italijanskega opernega skladatelja Giuseppeja Verdija, katerega 200-letnico rojstva prav tako obeležujemo letos. Poleg tega bodo po besedah Brleka ponovno sodelovali z londonsko zasedbo z West Enda, ki bo v Ljubljani izvedla Briljantino, festival pa bodo obiskali tudi solisti milanske Scale ter letošnja nagrajenca Prešernovega sklada mezzosopranistka Bernarda Fink in basbaritonist Marcos Fink.
STA, 4. 3. 2013
Festival Ljubljana v prihodnjih dveh sezonah z Wagnerjevim "prstanom"
:
:
Festival Ljubljana, Richard Wagner, Rusija
STA,
4. 5. 2018
V Drami gibalno-vokalni tok pulzije v nastajanju
STA,
14. 6. 2010
Začetek vaj za 65. poletni festival v Bregenzu
STA,
15. 11. 2019
Festival noči in ognjenih ambientov Ana Plamenita bo ožaril prestolnico