Berger, ki to najmlajše slovensko poklicno gledališče vodi tretji mandat, je ob omenjeni obletnici povedal, da je APT iz nič vzniknil v vizualni inštitut in nekakšno navzkrižje med umetniško-gledališkim ustvarjanjem in teorijo, ki so jo zastopale soareje ter simpoziji o sodobnih filozofskih pogledih na vlogo in učinek umetniške subverzije.
APT je tudi od začetka dopuščal in odpiral dostop mnogim mlajšim avtorjem, hkrati pa je upošteval celo mrežo umetnikov, ki so tako ali drugače pustili sled, naredili rez ali presežek v slovenski umetnosti, je dodal.
V Novem mestu so sicer ob očitnem pomanjkanju tovrstne regijske gledališke ponudbe o lastnem poklicnem gledališču začeli dejavneje razmišljati ob koncu preteklega stoletja, maja 2005 pa so novomeški svetniki potrdili odlok o njegovi ustanovitvi.
Za njegovega ravnatelja so leto kasneje imenovali Bergerja, ki je za Gledališče Novo mesto v sozvočju z lastno vizijo predlagal naziv APT, kot prvo premiero so v njem v njegovi režiji 21. decembra 2006 izvedli Brechtovo delo Galileo Galilei.
Po podatkih APT so tam do decembra letos izvedli 54 premier s skupaj 449 uprizoritvami in nekaj manj kot 87.000 obiskovalci. Skupaj so sicer izvedli 645 prireditev, skupno število obiskovalcev pa je preseglo 112.000.
Sicer pa se želja, ki je vpisana v preambulo o nastanku APT, da postane nekoč vizualni inštitut in svojevrstno "prešitje" sodobne teorije ter uprizoritvene dejavnosti, kot meni Berger, uresničuje. APT se je tudi povezal z vsemi temeljnimi slovenskimi umetniškimi in kulturnimi ustanovami ter z njimi skupaj izvedel nekaj večjih in tudi mednarodnih projektov.
Berger je za zelo kakovostne ocenil kreacije številnih izvrstnih umetnikov iz Novega mesta: Irene Yebuah Tiran, Leticie Yebuah Slapnik, Jane Menger, Rosane Hribar, Gregorja Luštka in Branka Jordana. V tej luči so razumljiva tudi evropska sredstva za regionalni razvoj, ki so jih zaradi svojih in odlično ocenjenih programov dobili za rekonstrukcijo ter modernizacijo gledališke stavbe, je dejal.
V produkcijah APT je sodelovalo tudi mnogo slovenskih vrhunskih umetnikov, ki so s svojimi kreacijami in mnogimi presežki zaznamovali njegov model gledališča. Pri predstavah pa so v APT vedno pozorni na gesto oz. figuro misli, ki jo ustvarja uprizoritev.
Berger, ki je letos nastopil tretji mandat na mestu ravnatelja APT, je svojo odločitev za vnovično kandidaturo za podprl s pojasnilom, da se je zanjo odločil še zlasti zaradi množične podpore prijateljev APT iz Novega mesta in širše.
Hkrati pa zaradi podpore kolegov, ki spoštujejo posebnost tega najmlajšega slovenskega poklicnega gledališča in njegovo nepodrejenost ustaljenim shemam ter "z veseljem sodelujejo in razvijajo" nove gledališke pristope.
Glede načrtov je ob deseti obletnici napovedal, da bo APT nadaljeval z zdajšnjo usmeritvijo, inovacijski potencial pa gradil predvsem v gledališču za najmlajše in poskusu, da v spored vključijo moderno opero. APT bo okrepil tudi povezave s tujino. To gledališče je namreč dobilo ponudbo za vsakoletno gostovanje na hrvaškem otoku Mljet, kjer bodo prav za določeno prizorišče oziroma "site specific" ob zaključku tamkajšnjega letnega kulturnega dogajanja pripravili eno od svojih uprizoritev.
Sicer pa bo APT svoj jezik še naprej črpal iz ideje, da to novomeško gledališče postane vizualni institut in teoretsko-praktični laboratorij, ki bo po besedah Mladena Dolarja, "gledališko mislil čas po post-post moderni".
APT se je povezal tudi z različnimi oblikami festivalov kot Festival Ex ponto, ki so ga zlasti po letu 2012 utrdili kot uprizoritveni most med Ljubljano in Zagrebom. Še zlasti pomembno pa je njegovo stalno sodelovanje z zagrebško produkcijsko hišo Eurokaz.
Njegove predstave sicer obiskuje tudi zagrebško in ljubljansko občinstvo, APT pa se je pri lastni produkciji povezal še s Slovenskim mladinskim gledališčem, Mestnim gledališčem ljubljanskim, SNG Dramo Ljubljana, gledališčem Glej, Zavodom bunker, Zavodom En knap, Cankarjevim domom ter ljubljanskim Konservatorijem za glasbo, je še povedal Berger.