Danes je svetovni dan gledališča za otroke in mladino

Pod okriljem Mednarodnega združenja gledališč za otroke in mlade (ASSITEJ) svetovni dan gledališča za otroke in mladino praznuje več kot 85 dežel po vsem svetu. Praznovanje letos poteka pod geslom “Danes odpeljite otroka v gledališče”.

Poslanici, ki sta ju letos pripravila predsednica Združenja ASSITEJ Yvette Hardie in znameniti britanski pisatelj Michael Morpurgo:
 
Yvette Hardie: Kolikšno vrednost ima gledališče v življenjih otrok in mladih?
 
O tem je bilo po vsem svetu napisanega že zelo veliko, veliko pa je bilo tudi narejenega na področju še kako pomembnega raziskovanja moči vpliva umetnosti na otroke, zlasti skozi številne študije s področja nevroznanosti, nevroizobraževanja, razvojne psihologije, itd. A ne glede na to, kako zelo si prizadevamo, da bi izmerili vpliv tistega, kar v resnici počnemo, ostaja na določeni ravni vpliv umetnosti na njene gledalce skrivnosten in neizmerljiv. In prav to, neverjetno globoko in edinstveno srečanje gledališkega dela z gledalci v določenem času in prostoru, je tisto, kar naredi gledališče tako nepredvidljivo in vznemirljivo. Pred kratkim me je nekdo spomnil na rek: »Semena v jabolku lahko prešteješ, a jabolk v semenu ne.« Vpliva izkušnje gledališča na otroke in mlade se morda ne da natančno izmeriti, a globoko verjamem, da se njegova moč skriva prav v semenih, ki jih ima za neizmerljivo število jabolk. Pieter-Dirk Uys, znani južnoafriški igralec in pisatelj, ki dela z zapostavljenimi otroki iz vasice Darling, pripoveduje zgodbo o tem, kako je nekoč skupinico otrok odpeljal na izlet v mesto. Ko je avtobus odpeljal iz vasice po hribu navzgor, je opazil, da je fantek, ki je sedel na sprednjem sedežu poleg njega, vse bolj vznemirjen. Ko pa so se pripeljali do vrha hriba in je ponovno zagledal pot, ki se razteza pred njim in morje v daljavi, je z začudenjem in vidnim olajšanjem vzkliknil: »Še več jo je!« Verjamem, da tisti, ki ustvarjamo gledališče za otroke in mlade to počnemo prav z namenom, da bi v vsakem otroku spodbudili razumevanje, da je vsega tega resnično »več«. In več. In še več. In takrat, ko ustvarjamo gledališče za otroke in mlade, ne sejemo le neizmerljive moči, marveč skrbimo tudi za neposrednost odkrivanja tistega, česar je »več«: več radosti, smeha, radovednosti, nenad! nega spo znavanja, preobratov v načinu razmišljanja, solza sočutja, daru čudenja in globoke zatopljenosti. In še več tistega, kar sploh pomeni biti živ.

Pridružite se nam ob praznovanju Svetovnega dneva gledališča za otroke in mlade 2013 s kampanjo »Danes odpeljite otroka v gledališče«. Le kdo bo lahko preštel jabolka v semenih, ki jih boste zasejali?
 
(Yvette Hardie je predsednica Mednarodnega združenja gledališč za otroke in mlade (ASSITEJ) za obdobje 2011 – 2014. Je producentka, režiserka, vzgojiteljica, ukvarja pa se tudi s pisanjem različnih besedil zlasti na področju gledališča in uprizoritvenih umetnosti s posebnim poudarkom na gledališču za otroke in mlade gledalce.)
 
***
Michael Morpurgo: Moč gledališča je v sodelovanju zgodb in zamisli, igralcev in gledalcev
 
'Shakespeare je nekoč napisal: 'Gledališka predstava je prava stvar …' In imel je prav, pa ne povsem, pravzaprav! Prava stvar je v resnici zgodba, gledališka predstava pa je preprosto najmočnejši način za njeno pripovedovanje. Zakaj je temu tako, sem ugotovil šele pred kratkim. Odšel sem na srečanje z igralci v predstavi War Horse (Grivasti vojak). Medtem ko sem pripovedoval zgodbe o Devonu, kmetovanju in Prvi svetovni vojni, me je obkrožilo kakšnih 40 igralcev, ki so se prvič zbrali na vajah za bodočo predstavo. Tako se pripovedovanja zgodbe ni lotila le ena oseba (kar sicer vseskozi počnem), marveč velika druščina, ki je vanjo vnesla srce in dušo, vso svojo čustveno energijo, razum in igralsko nadarjenost in sicer zato, da bi ustvarila predstavo, ki bo gledalce očarala ali navdala z grozo, spravila v smeh ali ganila do solz. In ki bo naredila prav vse, da bo sleherna od predstav (ki jih bodo odigrali za desettisoče otrok in mladih) ostala nepozabna. Moč gledališča, pa naj bo namenjeno otrokom ali odraslim, je v sodelovanju zgodb in zamisli, igralcev (in seveda vseh tistih, ki ustvarjajo za odrom) in, kar je najbolj pomembno, gledalcev, kajti vsi mi ustvarjamo predstave skupaj, jih živimo skupaj in skupaj, združeni v tem sanjskem početju, premagujemo tudi njihove ovire. Na mlade gledalce, ki vstopijo v gledališče prvič, slednje učinkuje kot električni šok, zavoljo katerega so popolnoma očarani. Vse pred njihovimi očmi je živo: zgodba, spektakel, glasba, luči, gib, zvok, igralci. Takšna izkušnja lahko resnično spremeni mlada življenja. Gledališče nas vse skupaj nenehno obvešča in bogati …'
 
(Michael Morpurgo je napisal več kot sto knjig in prejel veliko število nagrad. Po njegovem romanu War Horse (Grivasti vojak) je bila na West Endu uprizorjena gledališka predstava, ki je požela velik uspeh tako pri gledalcih kot kritiki, v režiji Stevena Spilberga pa je bil posnet tudi istoimenski film. Michael je neumoren šampion v pisanju otroških knjig, s čimer si je prislužil tudi naslov Otroškega lavreata (Children's Laureate). Priljubljenega pisatelja obožujejo tako otroci kot tudi starši in učitelji, zato ni nič čudnega, da je prav tako dobitnik številnih drugih prestižnih nagrad: Whitebread, Smarties, Circle of Gold in Children's Book.)