Ustavljivi vzpon Artura Uia nas opozarja, da smo soodgovorni za vse, kar se dogaja v družbi. Vsaka zamolčana krivica ali zločin je zločin sam po sebi. »Ljudje so pač ljudje, in ne angeli,« in vsak od nas poskrbi najprej za lastni interes. Pa se zavedamo, da smo prav s tem morda omogočili vzpon zločinca, čigar zločinski »manevri« se multiplicirajo in dobivajo globalne razsežnosti? Brechtov Ustavljivi vzpon govori o tem, kako malo je dovolj, da smo soudeleženi v zločinu. Pošastni gangster Arturo Ui korak za korakom osvoji ulico, četrt, mesto, državo, celino, pet celin … Ta zgodba, ne o lokalnem gangsterju, temveč o vzponu diktatorja, nam nazorno pokaže, kako enostavna je pot zločina. Najbolj osupljivo pa je dejstvo, da je v ozadju zmeraj materialni interes in neskončna želja po konformizmu.