Do prihodnjega petka bo festival s številnimi uprizoritvami in spremljevalnim programom pogovorov ter delavnic potekal na več ljubljanskih prizoriščih, kot so Kino Šiška, Stara mestna elektrarna, Lutkovno gledališče in Plesni teater Ljubljana. V 14. izdaji bodo sodobne koreografske premisleke predstavili tako z domačimi kot tujimi ustvarjalci. Na odprtju festivala bo v petek v Kinu Šiška nastopil plesni duet Sylvaina Huca in Mathilde Olivares z uprizoritvijo Novo življenje, ki se osredotoča na vidnost partnerskega telesa in ustvarjalnega človeka, umetniško prijateljstvo in radost skupnega.
Črpanje in iskanje navdiha iz lastne domišljije, lastnega telesnega izraza
Pri snovanju programa organizacijsko ekipo zanima raziskovalno delo, specifičen avtorski izraz pri sodobnem plesu in "ne nekaj, kar je kanoničnega, se ponavlja, se utrjuje ali pa utrjuje pretekle načine izražanja, temveč črpa in išče iz neke lastne domišljije, iz lastnega telesnega izraza," je povedala Alfirević, poleg katere za program skrbijo še Mitja Bravhar, Rok Vevar in Jasmina Založnik.
Med vodili, ki sestavljajo letošnji CoFestival, je letos javni čas plesa, s katerim skušajo pregovorno hipnost plesa videti drugače. Ob tem je Alfirević pojasnila, da se sodobni ples danes razume kot nekaj, kar se pojavlja in takoj izginja, medtem ko oni predlagajo "pogled na ples kot nekaj, kar se prenaša v druge časovnosti, skozi zgodovino, iz enega telesa v drugo in se mu na ta način zagotavlja trajanje in veljava".
Kot drugi poudarek festivala sogovornica omenila objekt plesa, kot je naslov uprizoritve plesalke iz Zagreba Sonje Pregrad z neobičajnim, intimnim in hkrati družbeno naelektriziranim koroegrafskim predlogom, ki ga bo izvedla v nedeljo na odru Španskih borcev. Objekt plesa, kot je povedala Alfirević, "ples jemlje kot nekaj materialnega, objektnega. Ne kot nekaj, kar izginja pred našimi očmi, ampak kot nekaj s svojim volumnom, materialnostjo in pojavnostjo".
Na zgodovinske parametre, kot še enega od poudarkov festivala, pa se denimo navezuje delo slovitega ameriškega koreografa Mercea Cunninghama, ki je bil najbolj aktiven v 60., 70. in 80. letih minulega stoletja. Njegova dela bo v torek v Lutkovnem gledališču z enim od vrhuncev festivala Izdelovanje plesov z deli Cunninghama, Marthe Graham, Tima Etchellsa in Mathilde Monnier izvedel plesni kolektiv Dance On Ensemble iz Berlina.
V okviru pogleda v lastno preteklost približevanje mednarodnega prostora
Cilj pri snovanju programa je pregledati vso produkcijo, ki se v preteklem letu izvede v Sloveniji, pa tudi širši mednarodni prostor. Med stalnicami je "zgodovinjenje in arhiviranje plesa". Kot je pojasnila Alfirević, njihov pogled vedno sega v lastno preteklost, bodisi družbeno, politično in osebno, nenazadnje pa tudi preteklost sodobnega plesa samega.
Z najbolj "masovno" predstavo, kot piše na spletni strani festivala, v sredo na oder Stare mestne elektrarne prihaja nemška plesalka in koreografinja Isabelle Schad z uprizoritvijo Študije brezmejnosti #2 - Golota in krajina. Schad je prvič na festivalu navdušila že leta 2016 s predstavo Kolektivni poskoki, ter gostovala še 2021 s prestavo Odsev in 2023 s predstavo Solo za Claudio in Josephine.
CoFestival bo tudi tokrat ponudil vrsto spremljevalnih dogodkov, med drugim pogovor o delu Cunninghama, prodajo in predstavitve knjig, delavnice za plesalce in seminar Zgodovinski primer povezovanja tehnologije s koreografskim delom II.
Izzivi sodobnega plesa
Glede na zgodovinske parametre in dojemanje sodobnega plesa kot mešanice umetniških, kulturnih in družbenih sledi je Alfirević ob vprašanju glede današnjih izzivov sodobnega plesa povedala, da je teh več. Če odmislimo izzive, ki se nanašajo na same pogoje produkcije, ki so na vseh kulturnih kontekstih zelo omejeni in skopi, je med konceptualnimi ali celo družbenimi izzivi to, da je težko gledati skupaj nekaj, kar se izvaja v živo. "Ker smo vsi potopljeni v svoje ekrane, male svetove, individualno časovnost", je skupno konceptualiziranje, premišljevanje, doživljanje postalo največji izziv.
Sama slovensko področje sodobnega plesa vidi "kot nekaj izjemno živega, trdoživega in vztrajnega, ampak načini produkcije in kulturna politika temu ne sledijo," je še povedala. Kuratorska ekipa CoFestivala si je po njenih ocenah že priborila veliko zaupanja lokalne scene in tudi občinstva.
In kako vidijo ustanovitev javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti, ki bo deloval v Celju in Novi Gorici? Novice so se razveselili, a imajo hkrati pomisleke o delovanju zavoda v praksi. Alfirević sicer podpira decentralizacijo umetnosti, so se pa plesalci in umetniki na področju sodobnega plesa v zadnjih desetletjih centralizirali, saj je v Ljubljani pogojev za delo največ.