Češnjev vrt je prva režija Kice v MGL in njegova tretja režija te drame. Na predstavitvi premiere je bilo govora o ustvarjanju predstave v času zaprtja, ko nihče v resnici ni vedel, kaj bo z gledališčem in kdaj, če sploh, bodo predstavo igrali pred občinstvom. Kica je povedal, da je v težki situaciji, ki je zagotovo vplivala na razmišljanje ustvarjalcev o celotnem tekstu, skušal in uspel najti predvsem neko nežnost.

"Češnjev vrt je težek tekst, ki se pa zlahka bere. In kar se z lahkoto bere, je težko uprizoriti. (...) Drama je napisana kot partitura, polna je glasbenih elementov, pavz, tišin. Gre za neko vrsto orkestracije, ki pa lahko uspe le, če imaš skupino ljudi, ki si želi, da komad zaživi," je še razmišljal Kica. Po njegovih besedah so ustvarili predstavo o koncu nekega obdobja, o koncu nečesa.

Dramaturginja predstave Petra Pogorevc, ki ji je pri delu pomagala asistentka Manca Lipoglavšek, je spomnila, da slovita Čehovova drama opeva čudoviti češnjev vrt, ki stoji na presečišču dveh epoh: "Igra je postavljena v čas preloma med 19. in 20. stoletjem, ko se je v Rusiji že nekaj časa izvrševal veliki preobrat iz fevdalistično zasnovane družbe v izrazito kapitalistično. Plemkinja Ranevska Ljubov Andrejevna se po petih letih bivanja v Parizu vrne na svoje posestvo, zaradi vse večjih dolgov pa mora sprejeti odločitev, kaj bo z vrtom." Sam vrt je po besedah dramaturginje "metafora za družbo, ki stagnira in se ni zmožna ukvarjati s sedanjostjo, ker se bodisi zazira v prihodnost ali v preteklost".

Ranevsko Ljubov Andrejevno igra Nataša Tič Ralijan, ki je menila da "ko delaš Čehova, postaneš vsaj za tisti čas boljši človek". Dejala je, da je v drami sicer mogoče najti določene komične konotacije, a so jo sami peljali drugače, tudi v duhu vprašanja o prihodnosti gledališča: "Naša predstava je kot metulj, kot pastel. Podaja nežne slike. Ta nežni dih smo skušali postaviti v odnose, kostume, scenografijo,..." Je pa izpostavila tudi trenutek, ko so si ob koncu študija v začetku leta želeli predstavo podati občinstvu, ki pa ga tedaj ni bilo. Trenutno je tako ves ansambel v velikem pričakovanju sobotne premiere.

V predstavi sta pomembna tudi trgovec Lopahin (Branko Jordan, k.g.) ter revolucionar Trofimov (Filip Samobor). Prav Lopahin je tisti, ki plemkinji svetuje, naj vrt proda oziroma razdeli na parcele in odda, s čemer bi družina sicer obdržala posestvo, a izgubila vrt. Jordan je na današnji predstavitvi razmišljal, da je Lopahin lahko razumljen negativno, kot nekdo, ki ruši stvari. A ga je mogoče brati tudi afirmativno "kot nekoga, ki hoče dobro, kot znanilca določenih sprememb".

Uroš Smolej igra Gajeva Leonida Andrejeviča, plemkinjinega brata. Ta do sestre goji zamero, ker ga je pustila samega v celotni situaciji. Smolej je dejal, da gre za lik, ki navzven deluje anemično, resignirano, znotraj njega pa se bijejo orkani čustev, ki se lahko odražajo na zelo tenkočuten način. Pomembno vlogo v drami ima tudi plemkinjina rejenka Varja, ki skuša preprečiti propad vrta. Igra jo Iva Krajnc Bagola.

Kostumografijo predstave podpisuje Bjanka Adžić Ursulov, scenografijo Karin Fritz, glasbeno opremo Darja Hlavka Godina, oblikovanje svetlobe Andrej Koležnik, oblikovanje zvoka pa Sašo Dragaš.