Alen Jelen, Program Ars, 22. 2. 2025

Čeprav bi lahko na travniku šteli zvezde

Sklop radijsko-gledaliških literarnih večerov Ars teatralis se 24. februarja nadaljuje z večerom, posvečenim mladim primorskim literatom. Dogodek bo v mali dvorani Slovenskega stalnega gledališča (SSG) v Trstu, v neposrednem prenosu pa ga bo mogoče spremljati na programu Ars in Radiu Trst A. Vabljeni v Trst ali pred radijske sprejemnike ob 20.00.

Foto: Arhiv SSG Trst

Literarni večer z naslovom Čeprav bi lahko na travniku šteli zvezde v ospredje postavlja pet avtoric in avtorja, ki jim je skupno dvoje: vsi so Primorci in vsi so rojeni v 90. letih prejšnjega stoletja. Večino druži tudi udeležba na Festivalu mlade literature Urška, ki je za ustvarjalce velikokrat odskočna deska, za vsakoletnega zmagovalca ali zmagovalko pa tudi pot do objave knjižnega prvenca.  

Režiser literarnega večera je Alen Jelen, sicer tudi idejni vodja cikla Ars teatralis. Pred dogodkom je takole strnil misli o ustvarjanju tega projekta:

»V Ars teatralisu, ki sva ga pred leti oblikovala z direktorjem SSG v Trstu Danijelom Malalanom, bomo znova dali besedo mladim primorskim ustvarjalcem. Tako se vračamo k prvotni zamisli, da v radijsko-gledališkem dogodku predstavimo mlade ustvarjalce. Delovni naslov tega večera je bil Mlada Primorska. Alex K. Devetak pa je ta delovni naslov preoblikoval v bolj poetičnega, v verz pesmi S.A. pesnice Ester Gomisel. Vrednost Ars teatralisa sta tudi sodelovanje in prijateljstvo. Nepozabni so literarni večeri v Gorici, Štandrežu, Celovcu, Monoštru, Špetru v Benečiji. In tudi stkane prijateljske vezi med Arsom, Radiem Trst A, Radijskim odrom in Radiem Agora.«

Na odru male dvorane SSG v Trstu bodo tako zaživeli poezija Ester Gomisel in Katarine Gomboc Čeh, odlomki proznih del Selme SkenderovićMojce Petaros in Alexa Kame Devetaka ter izsek iz dramskega besedila Tamare Babić Nikiforov.

Avtor scenarija je Alex Kama Devetak, ki je o razmahu literarne ustvarjalnosti v svojem domačem okolju povedal: »Ta val primorske ustvarjalnosti je viden predvsem zato, ker smo Primorke in Primorci v zadnjih letih prejeli marsikatero, tudi prestižno literarno nagrado.

Že če pogledamo leto 2024, je jasno, da je tako, kajti imamo tudi najprestižnejše nagrade, kot je nagrada Prešernovega sklada, kresnik ali Jenkova nagrada. Mislim, da so na to vplivali številni dejavniki, predvsem pa pojav novih kakovostnih in pomembnih literarnih glasov, ki so tako ali drugače povezani s Primorsko. Predvsem pa so to Primorke, ki v zadnjem času prejemajo res veliko literarnih nagrad in s seboj prinašajo nove načine pisanja, nove perspektive in nove teme.«

Tudi omenjeni avtorji so del te nagrajevane skupnosti. Naziv uršljanke sta si priborili Katarina Gomboc Čeh (2017) in Selma Skenderovič (2020), leta 2021 je uršljan postal Alex Kama Devetak, Mojca Petaros pa se je 2022 uvrstila med finaliste.

Njihova literatura je prežeta z izkušnjami generacije, temami in estetikami, ki odražajo čas digitalne povezanosti, hitrih sprememb in pogosto tudi negotovosti. Kakšni pa so izzivi slovenskih ustvarjalcev v Italiji? V preteklosti so bili pogosto potisnjeni ob rob slovenskega literarnega prostora. Na vprašanje, ali je za mlajšo generacijo kaj drugače, Mojca Petaros odgovarja:

»Nisem čisto prepričana, ali se popolnoma strinjam s trditvijo, da smo res tako zelo potisnjeni na rob. Ker se mi zdi, da dobre knjige in dobri ustvarjalci, tudi iz našega prostora, prej ali slej vzbudijo pozornost tudi v osrednji Sloveniji.

Seveda to ne pomeni, da se ne dogaja, da bi bil kak dober ustvarjalec spregledan, ampak se to mogoče zgodi tudi nekomu, ki ni zamejec. Zdi se mi, da je bolj pereča problematika to, da mladi avtorji na splošno, ne glede na to, od kod prihajajo, težko dosežejo prve objave. Ampak sem tudi glede tega precej optimistična, ker se mi zdi, da to pa se malo spreminja, malo bolj odpira v moji generaciji. Dober primer tega je Festival mlade literature Urška.«

Razmišljanja o jeziku, ustvarjanju in življenju samozaposlenih v kulturi, ki so jih avtorice in avtor zaupali kameri, bodo na literarnem večeru vtkana med njihova dela, ki jih bodo na odru interpretirali Primož Forte, Nikla Petruška Panizon, Julia Berdon, Manica Maver in Tamara Stanese. Nastopajočim se bosta pridružila še violinistka Vera Sturman in pianist Simon Kravos.

Gledališko ekipo v Trstu zaokrožajo tonski mojster Diego Sedmak, mojster luči Raffaele Cavarra in tehnični vodja Peter Furlan, radijsko pa tonski mojster Matjaž Miklič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina in fonetičarka Suzana Köstner.

Literarni večer Čeprav bi lahko na travniku šteli zvezde pripravlja program Ars Radia Slovenija v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem, Radijskim odrom in Radiem Trst A.

Alen Jelen, Radio Ars, Alex Kama Devetak, Ars teatralis, Radio Trst A, SSG Trst

Alen Jelen, Program Ars, 17. 12. 2024
Premiera nove zvočne igre Pogovori v hiši Karlstein