Predstava Fun Fact (Zanimivo dejstvo) avtorjev Primoža Bezjaka, Branka Jordana, Katarine Stegnar in estonskih kolegov Eera Epnerja, Marta Kangra in Juhana Ulfsaka v koprodukciji Bunkerja in estonskega gledališča Kanuti Gildi SAAL bo s tremi ponovitvami gostovala na švicarskem festivalu Auawirleben Theaterfestival v Bernu 25. in 26. maja, nato pa 5. in 6. julija z dvema ponovitvama na festivalu Baltoscandal v estonskem mestu Rakvere.
V septembru bo predstava Fun Fact (Zanimivo dejstvo) gostovala tudi na Draama festivalu v mestu Tartu, ki je letos evropska prestolnica kulture, kjer bodo nastopili 5. in 6. septembra, nato pa bodo s tremi ponovitvami 8., 9. in 10. septembra nastopili še v gledališču Kanuti Gildi SAAL v Talinu v Estoniji.
Fun Fact temelji na situaciji, v kateri se, kot vedno v gledališču, postavljajo vprašanja, tokrat pa se nanje tudi odgovarja. Kaj se je zgodilo v mračni in megleni jeseni leta 1981? Koliko kentavrov je bilo ubitih med spodletelim poročnim slavjem? Kaj se je dogajalo, preden smo prišli, in kam je odšla stara gospa?
Bunkerjeva mednarodna koprodukcija Krog avtorjev Neje Tomšič in Nonument Group je gledališki esej, ki je nastal v okviru mednarodne mreže Stronger Peripheries: A Southern Coalition, v koprodukciji med Bunkerjem in romunskim Centrul Cultural Clujean. Krog bo gostoval prihodnji teden, 28. maja ob 19.00, v Kulturnem centru Magacin v Beogradu v Srbiji, kjer bo Neja Tomšič sodelovala tudi na mednarodni konferenci Towards Stronger Peripheries: New Coalitions and Policies of Solidatiry, jeseni pa bo Krog predstavljen 25. oktobra v Alcobaçi na Portugalskem.
Izhodiščna tema Kroga je bila: delo in sreča. Na rezidencah v Cluj-Napoci v Romuniji in v Mondainu v Italiji je Neja Tomšič skupaj s kolektivom raziskovala javne parke kot nevralgične točke javnega življenja. Izhodišče in zapik teme je konkreten park – park železniških delavcev v Cluj-Napoci, ki je preživel številne premene, Neja Tomšič pa je z različnimi metodami beleženja in raziskovanja raziskovala njegovo zgodovino in sedanjo usodo, sploh pa ostaline preteklosti, ki se plastijo v zemlji – materialne relikvije; nalagajo pa se tudi v imaginaciji in spominih ljudi ter drugih živih bitij.