Brechtovo Opero za tri groše na Reki režira Eduard Miler

Dramaturginja in avtorica priredbe je Žanina Mirčevska, scenograf Marko Japelj, kostumografka Sandra Dekanić, koreograf Staša Zurovac in oblikovalec svetlobe Deni Šesnić. V igralski zasedbi so Goran Novojec, Alen Liverić, Elena Brumini, Dražen Mikulić, Olivera Baljak in drugi člani ansambla Hrvaške drame reškega HNK.

Režiser Miler je na predstavitvi dejal, da se družbene okoliščine od nastanka tega dela niso niti najmanj spremenile, saj Opera za tri groše deluje, kot da bi bila pisana za današnji čas. Miler je povzel del dramaturgije Mirčevske, v katerem ta poudarja, da opera ne moralizira in kritizira, temveč da je apologija veselja, radosti, uživanja, sreče, čarov bivanja kot igre, lepote podlosti, privlačnosti nepopolnosti in hvalospev lagodnemu življenju.

Goran Navojec pa je, kot poroča hrvaška tiskovna agencija Hina, menil, da ta glasbena drama postaja na Hrvaškem v zadnjih nekaj tednih vse aktualnejša. Dejal je še, da mora biti gledališče politično bolj angažirano, sicer bodo prvenstvo v odzivanju na aktualna dogajanja prevzele ljudske pevke.

V Operi za tri groše je beseda o podzemlju kapitalističnega sveta, o zvodnikih, prostitutkah, beračih in skorumpiranih policajih v okviru sprevrženih vrednot, pri čemer sta edino pomembna denar in preživetje.

Opero za tri groše iz leta 1928 so pred devetimi leti krstili v ljubljanski Drami v režiji Matjaža Zupančiča. V zgodbi iz londonskega podzemlja je v nosilni vlogi kot Mackie Nož nastopil Jernej Šugman. Opera je predelava angleške Beraške opere iz leta 1727, katere avtor John Gay je zastopal razsvetljensko tezo o enakosti vseh ljudi, so zapisali v Drami. V svoji različici je Brecht z upodobitvijo zločincev in beračev kot uglajenih gospodov z meščanskim okusom sugeriral, da so meščani kriminalci.