Obdobje izbora tekmovalnih predstav, ki se bodo potegovale za nagrade na Borštnikovem srečanju, po novem ustreza koledarskemu letu. Tako je bila selektorica Vilma Štritof zadolžena za ogled predstav, ki so bile v slovenskih gledališčih premierno uprizorjene od 1. januarja do 31. decembra 2022.
Kot je povedala na novinarski konferenci v Slovenskem narodnem gledališču (SNG) Maribor, je začetek leta še močno zaznamovala epidemija covida-19 in posledično odpadanje predstav, a je bil zaradi tega toliko bolj zgoščen urnik predstav v preostalih mesecih. Skupno si je ogledala 120 predstav.
"V lanski slovenski gledališki produkciji sta bili opazni dve liniji: na eni strani jo je zaznamovala hiperprodukcija, ki nastaja pod slabšimi pogoji, hlastno, z manj premisleka in priprav, kar se na koncu odraža v slabši izvedbeni kvaliteti in estetski nedorečenosti, na drugi strani pa je bilo čutiti drugačno, novo, svežo senzibilnost in močan kreativni naboj," je izpostavila v utemeljitvi tekmovalnega programa.
Vanj je uvrstila največje možno število predstav in "odslikava raznolike poetike, v katerih uprizoritve razpirajo relevantna družbena vprašanja zdajšnjosti, detektirajo in opozarjajo na nevralgične točke naše stvarnosti, jim ni vseeno za okolje, ki sooblikuje habitat nas vseh, oblikujejo kritičen pogled, raziskujejo človekovo pozicijo in vlogo v na več ravneh načetem ali celo razpadajočem svetu..."
Med drugim je opazila, da so tudi večja gledališča odprla vrata novim generacijam ustvarjalcev. "Zelo opazna je menjava generacij in s tem, ko dajejo možnost novim ustvarjalnim ekipam, odpirajo prostor za nove, drugačne poglede in poetike," je dejala.
Opazila je, da so občinstva po sprostitvi omejitev zaradi covida z veseljem obiskovala gledališča in bila zelo odzivna. V analizi gledališke produkcije pa med drugim ugotavlja, da je bilo zelo malo uprizoritev na osnovi slovenskih dramskih besedil. "Nekaj več je tujih dramskih besedil, ogromno predstav pa temelji na proznih tekstih - na tekstih, ki so lahko pisani za gledališče, a niso dramski," je povedala Štritof.
Večino predstav, ki so uvrščene v tekmovalni program, so režirale ženske, predvsem mlajše generacije, kar selektorico navdušuje, ni pa njen izbor temeljil na tem. Posebej je izpostavila tudi "še vedno vrhunsko moč igre slovenskih igralcev" ter vlogo scenografije. "Skupna poteza izbranih uprizoritev, ki sem jo opazila šele proti koncu sestavljanja programa, je redefinicija uprizoritvenega ali vsaj opazno preoblikovanje odrskega prostora in scenskih elementov; ni le opazen segment, ki pomembno soustvarja dramaturgijo celotne uprizoritve, nekajkrat kot enakovreden akter," je povedala.
Umetniški direktor festivala Aleš Novak je povedal, da so letošnji termin Borštnikovega srečanja prilagodili študentom Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT). Ti so se namreč lani pritoževali, da imajo zaradi študijskih obveznosti težave z udeležbo na festivalu.
"Priprave na festival potekajo nemoteno, festival pripravljamo v polnem obsegu, z vsemi programskimi sklopi," je dejal Novak.
Uvodni programski sklop Mlado gledališče, namenjen razvoju novih občinstev, bo potekal že med 22. in 24. majem.
Letošnje gledališke predstave si ogleduje novi selektor Blaž Lukan.