V knjigi Prekleti kadilci, ki je nastala kot odgovor na sprejetje slovenskega protikadilskega zakona, Makarovičeva na duhovit način prikaže kronološki pregled razvoja kajenja. Pripoved je polna najrazličnejših zgodovinskih imen, ki so podlegla kadilski razvadi.

Maroševič se konkretnim imenom v predstavi izogiba, saj, kot je pojasnil, ne bi rad begal ljudi. Sicer pa sledi sporočilu literarne predloge, ki v odsotnosti moraliziranja in z veliko humorja prikaže svojevrsten pogled na kadilsko razvado.

Zaradi močnega poudarka na jeziku se je odločil za minimalno scenografijo, zato ima poleg sebe na odru le pepelnik in barski stolček. Čeprav je osebno tudi sam "eden od prekletih kadilcev", v nasprotju s pričakovanji na odru ne pokadi niti ene cigarete.

Maroševič je član igralskega ansambla SNG Maribor. Monosatira je nastala v njegovi lastni režiji in lastni produkciji izven rednega programa mariborskega gledališča.