STA, 16. 10. 2017

Baletni Gospoda Glembajevi iz Zagreba v Cankarjevem domu

Baletni ansambel Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba bo nocoj v Cankarjevem domu v sklopu abonmaja Veličastnih 7 v baletni različici izvedel najbolj znano dramo Miroslava Krleže Gospoda Glembajevi. Koreograf, režiser in avtor libreta je Leo Mujić, ki je izbral tudi glasbo. Kot je pred časom zapisal Večernji list, je ustvaril balet strasti.

Foto: Marko Ercegović

Gospoda Glembajevi je že ob krstni uprizoritvi leta 1929 v Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu takoj uspela ter doma in na tujem postala ena največkrat uprizorjenih Krleževih iger. Večplastna karakterizacija likov, prepletena razmerja med njimi, čustveni izbruhi, soočanja in intrige, podrobne analize in prerokbe o usodi majhnega naroda so danes enako aktualni kot ob nastanku ter so le nekatere značilnosti besedila, ki ponuja nepojmljive možnosti umetniške uprizoritve.

Zgodba se začne s praznovanjem tridesete obletnice Glembajeve banke, v palači starega Glembaja, glave dinastije in ustanovitelja banke. Po dolgem času se zbere vsa družina, pride tudi odtujeni sin Leone, ki se v Zagreb vrne po enajstih letih in se ne more upreti vzgibu po sarkastični kronologiji družinske zgodovine. Igra se s podivjanim tempom in tragično silovitostjo zaključi v krvi, piše na spletni strani Cankarjevega doma.

Koreograf Leo Mujić je v tem svojem najnovejšem projektu vnovič posegel po hrvaški literaturi za upodobitev lastne vizije slovite Krleževe drame. Svet, ki ga je klasik hrvaške književnosti 20. stoletja opisal z besedami, je prelil v gibanje ob glasbeni kulisi izbranih svetovno znanih skladateljev Ludwiga van Beethovna in Sergeja Rahmaninova.

Predstavo so v baletnem ansamblu zagrebškega narodnega gledališča opisali kot neoklasicistični balet o propadu neke "agramerske" patricijske družine. Drame, ki jo je Krleža postavil v Zagreb leta 1913, sicer na baletni oder ni prenesel še nihče. Kot je junija letos zapisal Večernji list, je "zelo subtilno dekonstruiral Krleževo besedilo o Glembajevih in ga prevedel v čiste emocije". Breda Pretnar pa je v Delu njegovo stvaritev uvrstila med "znanilke novih smernic koreografskega izraza".

Mujić je takoj po dokončanem beograjskem baletnem konservatoriju Luja Daviča in diplomi na L'Ecole-atelier Rudra Bejart v Lozani stopil na umetniško pot uspešnega solista v priznanih evropskih plesnih gledališčih. Kot koreograf je sodeloval z najvidnejšimi evropskimi in hrvaškimi baletnimi hišami. Za zagrebški Balet je koreografiral celovečerni balet Tišina mojega šepeta po motivih poezije Dobriše Cesarića ter izjemno priljubljen balet Ana Karenina po romanu Leva Tolstoja in na partituro Čajkovskega. Tudi z ljubljanskim in mariborskim baletnim ansamblom je že sodeloval.