Urška Lučka Novak, 21. 8. 2010

Človek postane to, kar gleda

Vsako leto v času festivala Mladih levov moje misli dobijo posebne podobe. Besede svoje obraze. Ure v vseh teh dneh odbrzijo kot zgoščeni trenutki. Zavozlane razpršene misli in vse skrivnostne razpotegnjene sence, ki se na odru izluščijo v obraze, dobijo ali celo izgubijo svoj pomen in smisel. Letos sem zraven že tretjič in zato so Mladi levi vsako leto znova zame neke vrste bon voyage, kjer nikoli ne veš, kam natančno boš prišel, kjer se zrcalijo interpretativni odtenki in barve.
:
:

Vsaka predstava, ki se odvrti na odru ter trenutki pred, med in po dogajanju, ponujajo dve resničnosti. Avtorjevo in gledalčevo, za kateri pa ni nujno, da sovpadata. Razlago »predstave« si prisvoji avtor, mene kot gledalko in opazovalko pa zanimajo reakcije in vse tiste malenkosti vmes.  Srkati občutja, misli, provokacije, obraze, mimiko ... in v stavke stkati zanimive zgodbe, to je tisto, kar najbolj vznemirja. Kako čim bolj avtentično ujeti koščke dogajanja, tiste koščke, ki se mi ne ponujajo sami, ampak jih izvabim sama?

Möderndorfer je nekoč nekje zapisal, da vse, kar je v očeh opazovalca, je impresija in kritična refleksija. Torej nekakšna nenehna popotovanja po zunanjih in notranjih svetovih. Dnevi pred festivalom so v Bunkerjevi pisarni adrenalinski in polni entuziastičnih pričakovanj. Medtem ko s parketa hudomušno kukaš na vlažen asfalt in Vrt mimo grede, je Bunkerska ekipa potopljena še v zadnje predfestivalske izzive in teka z nasmeški sem ter tja, ko Lev že trka in vabi, da pride tisti čas, ko se odvije predstava slik in podob na odru. Takrat, ko vse drugo obstane in se luči usmerijo v nastopajoče, je poplačano vso garanje mesece poprej. Tema v dvorani plane hkrati s pomiritvijo.  Sliši se samo še dihanje .  . . (S)pusti se prostor, da se doživi najbolj edinstven in emocionalen trenutek, ki do gledalca prihaja čutno, kot poezija. Nekaterih prizorov se ne da izbrisati iz glave  in o nekaterih rečeh lahko samo razmišljaš  . . .

Tako sem v pričakovanju novih levjih avantur, da pričaram nove zgodbe.

***

ARENA je festivalski časopis Mladih levov, ki ga ustvarjajo mladi pisci, predvsem udeleženci Maskinega Seminarja sodobnih scenskih umetnosti že vrsto let.

Arena je nastala na pobudo zavoda Bunker v sodelovanju s Seminarjem sodobnih scenskih umetnosti pri Maski, zavodu za založniško, kulturno in producentsko dejavnost. Sodelovanje smo v letu 2010 razširili tudi na spletni portal slovenskega gledališča SiGledal, ki bo z objavami tekstov poskrbel za dodatno in okrepljeno poročanje.

Arena je eksperimentalna platforma, ki presega žanrske okvirje klasičnega pisanja in vzpostavlja teren za poigravanje z novostmi in preizkušanje ustvarjalnega duha svojih piscev. Je samoorganizirana, kolektivna enota, v kateri velja glas enakopravnosti in transparentnosti.
Povezava: Arena 2010 - Festivalski časopis mladih levov

 

Mladi levi