Ana Obreza, 15. 11. 2023

Oguljeni volk

Molière: Žlahtni meščan. Radio Slovenija – program Ars, 9. 11. 2023.
:
:

Foto: Pixabay

Volk dlako menja, narave pa nikoli, bi s slovenskim pregovorom jedrnato povzeli Molièrovo motrenje človeške slabosti, ki jo je s komedijskim žarometom osvetlil v Žlahtnem meščanu. Dobra tri in pol stoletja stara igra, temelječa na karakterni komiki, ostaja žlahtno humorna do današnjega dne, saj naš čas pološčenih socialnoomrežnih profilov ni nič bolj odporen proti povzpetništvu in sprenevedavosti kot bleščavi barok, v katerem se je s plemenitimi naslovi na vse kriplje skušal okititi gospod Jourdain.

Avtorica priredbe Evelin Bizjak se je pri svojem delu osredotočila predvsem na prizore, ki zadevajo razvoj pripovedne linije meščana Jourdaina, v katerih se nam razkrije ves absurd zaslepljenega moža omejene pameti in napihnjenih ambicij. V skladu s tem so delno ali povsem odpadli določeni karakterji in z njimi povezane vzporedne zgodbe (npr. služabnica Jourdainovih ter njena ljubezenska zgodba s Kovielom), povsem črtane in izpuščene pa so bile tudi vse medigre. Logične črte in prikrojitve situacij ter karakterjev sta podprli tudi dramaturginja Vilma Štritof in asistentka dramaturgije Kaja Novosel. Predelava ne ubere poti dobesedne aktualizacije, ki bi dogajanje prestavila v sodobnost, temveč razkriva, kakšne kaprice so ljudi obsedale v času nastanka igre. Kljub rabi nekaterih spolzkih bližnjic (npr. nejasna uvedba lika Koviela, nenadna naznanitev poroke Doranta z Dorimeno po užaljenem razhodu) besedilna predloga zadovoljivo služi svojemu namenu zvočne upodobitve, ki jo je režijsko usmerjal Alen Jelen.

Radijska uprizoritev je zasnovana in izpeljana linearno – ne tempo ne intenzivnost igre se tekom razvoja dogodkov bistveno ne spreminjata. Tu se dramaturška korektnost izkaže za preveč prikladno pridno, saj režiji zmanjka besedilnega materiala za pojemanje in naraščanje, povsem pa izostane vrhunec.

Prizore elegantno členi in povezuje glasba, ki je večinoma prepoznavno baročna (glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina) in poslušalca čvrsto sidra v čas sončnega kralja; vsaka sprememba dogajalnega prostora je zvočno razločna (tonska mojstrica Sonja Strenar). Radijska uprizoritev je zasnovana in izpeljana linearno – ne tempo ne intenzivnost igre se tekom razvoja dogodkov bistveno ne spreminjata. Tu se dramaturška korektnost izkaže za preveč prikladno pridno, saj režiji zmanjka besedilnega materiala za pojemanje in naraščanje, povsem pa izostane vrhunec. Volk Žlahtnega meščana je oguljen za prizore Jourdainovega povzdignjenja v »mamamučija« ter vso turško maškarado – in čeprav glasba zazveni »turško«, žlobudranje džibriša pa prijetno požgečka ušesa, to nikakor ne zadosti razsežnostim bizarnosti komedijske situacije. Besedilna raza tako ne more opravičiti manka režijskega oblikovanja pripovedi, saj radijski medij pozna druga izrazila za razmah zvočno posredovanih zgodb.

In vendar – glasu volka oguljena dlaka ne pride do živega. Večji del igralske zasedbe je Molièrove karakterje Žlahtnega meščana zaigral že na odru Mestnega gledališča ljubljanskega leta 2017; s tem so bile njihove vloge že vnaprej oblikovane in dobro naseljene. Naravo gospoda Jourdaina s sopihanjem, čudenjem in prepričano odločnostjo, petjem brez posluha in spakovanjem s finesami slikovito upodablja Primož Pirnat, njegovo energično ostro, nepopustljivo realistično ženo, go. Jourdain, ki ji cinizem ni tuj, pa Iva Krajnc Bagola. Galantnost in bistrina vejeta iz počasnega, premišljenih poudarkov polnega govora Jourdainovega zeta v postajanju Kleanta Jerneja Gašperina, spogledljivost in visokorodnost iz zvončkljanja Dorimene Polone Juh, resno poslanstvo burkaštva pa s samozavestnim nastopom Koviela Marka Mandića. Uslužna potrpežljivost učitelja filozofije Borisa Ostana in laskava poniglavost plemenitega Doranta Uroša Smoleja sta vsaka zase povsem na mestu – imata pa igralca precej sorodno barvo glasu, kar bi veljalo premisliti pri sestavljanju zasedbe.

Narava volka je razkrita, igralski glasovi po svojih močeh tulijo v komedijski rog – narava pričujoče radijske igre pa je preveč ukročena in poglajena, da bi poslušalci ob njej od smeha tulili ali sebe in družbo resno kritično premotrili.

Darja Hlavka Godina, Boris Ostan, Sonja Strenar, Primož Pirnat, Marko Mandić, Alen Jelen, Polona Juh, Evelin Bizjak, Jernej Gašperin, Uroš Smolej, Vilma Štritof, Iva Krajnc Bagola, Kaja Novosel

Ana Obreza, 26. 4. 2024
Potopljeno v absurd in abote
Ana Obreza, 22. 4. 2024
Konec dober, vse dobro?
Ana Obreza, 29. 3. 2024
Svetloba tke misel, beseda da luč