Sitno komarsko bzikanje ljudem ni prijetno ne podnevi ne ponoči, srbečica, ki sledi vbodu, pa nestrpnost do teh insektov še dodatno stopnjuje. Radijska igra za otroke Komarji svatbo so imeličeškega avtorja Víta Peřine se vživlja v perspektivo ene človeku najbolj mrzkih živalskih vrst – komarjev. V njej avtor humorno predstavi šege in navade ter radosti in bolesti kratkoživega komarskega življenja.
Uredništvo Radia Slovenija je za svojo novo premiero otroške radijske igre izbralo besedilo, katerega prva radijska uzvočitev je bila leta 2020 nagrajena na mednarodnem bienalnem festivalu radijskih iger za otroke in mladino Prix Ex Aequo. Žuželčji svet je zvočno bogat in kot tak odlično izhodišče za radijsko ustvarjanje. Pod režijo slovenske praizvedbe igre Komarji svatbo so imeli se podpisuje Špela Kravogel, ki je skupaj z igralci odkrivala, kako z glasom upodobiti polnost žuželčjega vrvenja.
Brenčanje, cvrčanje, brnenje, cvrkutanje, zvenčanje in nasploh vseh sort žužnjanje na široko odpre zvočna vrata v svet insektov. Začetek igre pritegne s šegavostjo, ki stopa vštric s pogrebnim sprevodom 149. sina Očeta komarja. Urno spreletavanje kromatičnega čmrljevega leta zamenja koračno turobna tuba (glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina), oboje pa živahno učinkuje na poslušalčevo vživljanje. Seznanimo se z osnovnimi zakonitostmi komarskega kraljestva, osrednjim protagonistom Komarjem Komarinčkom in njegovima staršema. Ko je Komarinčkov Oče plosknjen v napadu na spečega ribiča, napoči čas, da Komarinček odraste: najti si mora nevesto in prestati iniciacijsko preizkušnjo, preden se z njo oženi in postane vodja komarskih letalskih sil.
Brenčanje, cvrčanje, brnenje, cvrkutanje, zvenčanje in nasploh vseh sort žužnjanje na široko odpre zvočna vrata v svet insektov.
Obetavnemu začetku pa sledi precej povprečna zgodba, ki se odvija kar nekoliko preveč predvidljivo in ne posebej inventivno. Junak Komarinček se zaljubi v Kresničko Lučko, ki jo ugrabi Pajek Zmajek, Komarinček pa jo uspešno otme ob pomoči Obada in Klopa. Celotno dogajanje v Pajkovem brlogu je nejasno in akcije šibko motivirane. Tekst vsebuje tudi malce preveč razlagalnih replik (dramaturginja Vilma Štritof). V pričakovanjih pa nas zavede tudi naslov. Resda se aluzija na »Žabjo svatbo« (ki jo na koncu prepesnjeno tudi zapojejo) sliši posrečeno (prevajalec Peter Kuhar), vendar ni točna, saj svatovanja v igri sploh ni, je le snubljenje. Glasbena oprema je mestoma (kot zgoraj opisano – na začetku ali pa v trenutkih suspenza, ko se oglasi trobenta) odlična, mestoma pa je precej manj posrečena (npr. glasba, ki se vselej oglasi ob Komarinčkovi zaljubljeni pesmici, deluje nadležno umetno; podlaga prizora Kresničkine ugrabitve deluje stokrat slišano in je bolj v funkciji zvočnega gostila kot pa dodane zvočne vrednosti).
Igralske interpretacije z zategovanjem, cviljenjem in vsakovrstnim glasovnim zasledovanjem žuželčjega oglašanja sicer prepričljivo in radoživo oživljajo osebe iz pripovedi. Čebljajoča tekstura, ki jo igrivo napletajo Jernej Gašperin, Gregor Čušin in Branko Jordan, ustvarja občutek komarske skupnosti, z dodobra uravnoteženimi nivoji zvočnih linij (tonski mojster Matjaž Miklič) pa se pred poslušalci izčiščujejo posamični karakterji. Glasovno oživljanje Očeta Primoža Pirnata je nabito z značajem »glave družine«, v glasu Pajka Uroša Smoleja je nezgrešljivo prepoznavna potuhnjena zlonamernost, prostodušna mladostnost pa se oglaša v Komarju Komarinčku Blaža Šefa. Ženski vlogi sta le dve, in sicer vloga Komarinčkove Matere in neveste Kresničke. Čeprav interpretativno različni – Mati Nataše Tič Ralijan je polna bzikanja in zaleta, Kresnička Saše Mihelčič pa je bolj previdno uslužna – sta si po barvi glasu zelo sorodni, kar deluje moteče v prizorih, kjer sta prisotni obe ali pa se celo pogovarjata.
Moč pričujoče uzvočitve radijske igre za otroke Komarji svatbo so imeli je v glasovnih teksturah poigravanja z zvoki, ki jih je sposoben proizvesti človeški govorni aparat, ostrino pa ji jemlje linearno nadrobljena zgodba s preveč predvidljivimi in prelahkimi razrešitvami ter z občasno nejasnostjo situacij – sicer pa po poslušanju ne srbi prehudo in svojo sodbo naj raje povedo še otroci, ki jim je igra v prvi vrsti namenjena.