Uprizoritev Burgessove Peklenske pomaranče, ene najbolj priljubljenih knjig 20. stoletja, ki je po besedah avtorja ravno zaradi zmesi didaktičnega in pornografskega postala uspešnica, je s Pograjčevimi muzikalno-plesnimi vložki za dobro uro ujela tudi nas.
Še pred začetkom predstave gledalčevo pozornost iščejo štirje nenavadneži: Ivan Rupnik (Dr.Brodsky), Damjana Černe (Gospa, ki kmalu postane samo še eno truplo), Željko Hrs (P.F. Alexander) in Nataša Živković (Gospa P.F. Alexander), ki mirno in tiho sedijo med publiko. Sama predstava pa nas, s pričetkom slovenske himne – Zdravljice, ki jo zapoje ekscentrična Hilo Rojo (Maruša Geymayer-Oblak) in glasno Alexovo bando razpuščenih najstnikov: Alex (Primož Bezjak), Dim (Blaž Šef), Pete (Uroš Kaurin) in Georgie (Ivan Peternelj), ki vehementno vkoraka izza hrbtov publike, potegne v središče sveta ˝odraslih˝. Odraslih, ki nas vodijo v svet in so naši vzorniki.
Prostor dogajanja se nam odpira postopoma. Od najmanjšega se z odgrinjanjem zavese postopno povečuje. Z na prvi pogled minimalnimi predmeti je konstrukcija na odru dovršena, likom omogoča, da plavajo po odru. Diaprojekcija in glasba ob spremljavi luči, čustveno napetost vodita do vrhunca. Kostumografija barvnih kontrastov in nesorazmerji vleče pozornost nase, ravno tako pa nas lutke in animacijski rekviziti ne pustijo ravnodušne.
Banda razpuščenih, brezkompromisno pokvarjenih najstnikov je samo odsev družbe. Liki so pravzaprav sami negativci, ki se uveljavljajo na račun drugega. Gonja za lastnim interesom in dobičkom poganja ta dramski svet. Kristus na križu se izkaže kot sprevrženo in podkupljivo bitje. Bog, kot Oče vsega stvarstva, nakloni nekaj besed Alexu šele v njegovem trenutku šibkosti. Zaporniški duhovnik vseskozi ponavlja svobodo izbire, a vprašanje je, če je sam svoboden. Smo sploh še subjekti? Ne! Kaj nam ostane? Kako? In Zakaj, če sploh postati boljši – dober?
Pograjc reflektira družbo skrajnega kapitalizma, ki dojema posameznika zgolj v njegovi instrumentalni razsežnosti. Glede na dejstvo, da prav danes ameriški predsednik, ki je prepričan, da je vojna v Afganistanu potrebna za ohranjanje miru v ZDA, prejema v Oslu Nobelovo nagrado za mir, je Burgessova Peklenska pomaranča še kako aktualna tudi dobrih 40 let po njenem nastanku.
Anthony Burgess: Peklenska pomaranča (A Clockwork Orange)
Slovensko mladinsko gledališče
Režiser: Matjaž Pograjc; prevod: Tadej Zupančič; glasba: Silence (Primož Hladnik, Boris Benko); scenografija: Estríhi in ómeti ter Tina Krajnc; kostumografija: Mateja Benedetti; dramaturgija: Tomaž Toporišič; lektorica: Mateja Dermelj; lutke in animacijski rekviziti: Barbara Stupica; gib: Branko Potočan; oblikovanje luči: Tomaž Štrucl; oblikovanje zvoka in tonsko vodstvo: Marijan Sajovic; fotografija za diaprojekcijo: Sonata Photographica; diaprojekcija in video: Dušan Ojdanič; oblikovanje maske: Barbara Pavlin; lučno vodstvo: Tine Bolha; asistent za lirično ritmiko: Blaž Šef; asistentka kostumografije: Neli Štrukelj; asistentki Barbare Stupica: Nuša Bernot in Nina Bric; vodja predstave: Urša Červ
Igrajo:
Maruša Geymayer-Oblak - Hilo Rojo, Kristus, dr. Branomova
Željko Hrs - P.F. Alexander, Bog, Pravosodni minister, Velika živina, Oče, Mati
Nataša Živković k.g. – Gospa P-F.Alexander, Zapornik, Tolsta sinička, Dekle, Medicinska sestra
Primož Bezjak - Alex
Blaž Šef – Dim, Zapornik, Klovn Kišta, Dolin
Uroš Kaurin – Pete, Zapornik, Klovn Max, Rubinstein
Ivan Peternelj – Georgie, Velika živina, Notranji minister
Ivan Rupnik – Dr. Brodsky
Damjana Černe – Gospa, Zaporniški duhovnik, Mati, Oče
***
Študentska kritika je nastala v okviru seminarja, ki ga na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) vodi doc. dr. Gašper Troha.